Slovenski predsednik Danilo Türk se je prejšnji teden udeležil slovesnosti ob 20. obletnici Magne Charte Univerzitatum. V predavanju je poudaril pomembnost akademske svobode, ki je poglavitnega pomena za obstoj evropskih univerz. V nadaljevanju je izpostavil še vzpostavljanje enotnega evropskega intelektualnega in raziskovalnega prostora, potrebne reforme poučevanja ter oblikovanje novih modelov globalnega sodelovanja na področju visokega šolstva. To sodelovanje naj bi bilo ključnega pomena za spodbujanje kreativnosti in razvoja.

Vendar kaj, ko takšne besede ne sežejo do ušes naših akterjev na področju visokega šolstva. Če pa že sežejo, pa pride do popačenja in različnih opredelitev ključnih problemov. Po navadi se najbolj zaplete pri financiranju. Vsi se strinjamo, da je večje financiranje še kako potrebno. O tem so se strinjali tudi na razpravi o slovenski znanosti.

Na razpravi so sodelovali predstavniki inštitutov rektorske konference in politiki. Izpostavili so pomembnost vlaganja v raziskovalno dejavnost. Po besedah predsednika rektorske konference bi bilo treba v petih letih podvojiti javna sredstva in doseči odstotek BDP. Povedano s številko bi to pomenilo 170 milijonov evrov v nadaljnjih petih letih.

Kakšen je namen Rada Bohinca, je seveda jasno. Kot rektor Univerze na Primorskem si prizadeva povečati sredstva tudi za to univerzo. Ta pa se trenutno sooča z velikimi nepravilnostmi in težavami. Od dvomov o veljavnosti diplom s fakultete za management do finačnih polomov pri obnovi Armerije-Foresterije. Vseeno pa primorska univerza širi svojo dejavnost in ustanavlja nove fakultete; nazadnje so sprejeli sklep o ustanovitvi fakultete za gradbeništvo in urbanizem.

Nova fakulteta pa najbrž še ne bo sodelovala pri izgradnji študentskega doma v Novi Gorici. Pismo o nameri za izgradnjo doma s 180 študentskimi posteljami sta prejšnji teden podpisala ministrica za visoko šolstvo Mojca Kucler Dolinar ter novogoriški župan Mirko Brulc. Študentski dom je za vse bolj obsežno študentsko populacijo na Goriškem več kot nujen, z njim pa bo upravljal javni zavod Študentski domovi Ljubljana.

Kvalitetno bivanje je pomembno tudi za zdravje. Vendar bodo morali starejši študentje po novem sami poskrbeti za osnovno zavarovanje. Tudi dijaki in študentje med 18. in 26. letom starosti bodo morali s potrdilom o šolanju potrditi svoj status šolajočega se družinskega člana pri delodajalcu starša, prek katerega so zavarovani. Kaj morajo šolajoči storiti, nam je razložil Peter Rutar z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije:

Šolajoči, ki so starejši od 26 let, pa morajo sami poskrbeti za obvezno zdravstveno zavarovanje in ga tudi plačati. O tej čudni odločitvi vlade, ki je šla mimo študentske politike, smo povprašali Andreja Božiča, predsednika odbora ŠOS za socialna in zdravstvena vprašanja:

Skrb za zdravje je še kako pomembna. Vendar pa se zdi, da je vladi v precejšnje veselje dvigovanja pritiska zaposlenim v šolstvu. Ni še konec zapletov okoli plač poslovnih sekretarjev, računovodij in knjigovodij, ki so zaposleni v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Prišlo je sicer do načelnega dogovora glede plačilnih razredov plač poslovnih sekretark. Zaskrbljeni računovodje in knjigovodje pa so se zbrali pred parlamentom in zahtevali dogovor tudi za njihove plače. Direktorica direktorata za vrtce in osnovno šolstvo Mojca Škrinjar jim je obljubila rešitev do konca meseca.

Rešitev pa se obeta tudi botaničnemu vrtu Univerze v Ljubljani. Ministrica Mojca Kucler Dolinar je namreč v sredo podpisala aneks k pogodbi z Univerzo v Ljubljani. Aneks ureja obveznosti ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo do ljubljanskega botaničnega vrta. Ministrsvo bo tako ljubljanski univerzi nakazalo 73.000 evrov za pokritje osnovnih obratovalnih stroškov ter plač zaposlenih. Na žalost pa bodo plačilo izvedli šele, ko bo univerza sprejela finančni načrt za leto 2008, ter potem, ko bo univerza oddala zahtevek s podano oceno stroškov.

Sklenimo pa z novico o enem največjih škandalov v Evropi. Na zagrebški univerzi je policija razkrila celo mrežo podkupovanj. Študentje so plačevali profesorjem za opravljene izpite, čeprav jih sploh niso opravljali. Vse to za znesek od 400 pa tja do 2000 evrov. Ste se želeli vpisati na zagrebško univerzo, pa vam to ni uspelo? Če bi bili pripravljeni odšteti manjši prostovoljni prispevek v obliki 9000 evrov, bi vam vpis na nekaterih zagrebških fakultetah z veseljem omogočili. Več o škandalu bomo razkrili v sredini oddaji Kaj pa Univerza? ob dveh popoldne.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Danes se v Ljubljani začenja sedmi festival nevladnih organizacij LUPA. Osrednji dogodek bo Nevladni bazar v četrtek, 25. septembra, v parku Zvezda, na katerem bo več kot 40 nevladnih organizacij predstavilo svojo dejavnost. Poleg tega pa organizatorji pripravljajo vrsto drugih prireditev. Program si lahko ogledate na strani www.cnvos.si

Inštitut RS za socialno varstvo išče anketarke oziroma anketarje - študentke in študente FSD za izvedbo anket na terenu. Te bodo izvedene znotraj raziskave Revščina in socialna izključenost med družinami z otroki - materialni in nematerialni obraz revščine. Ciljna populacija raziskave so družine z otroki. Raziskava bo organizirana v drugi polovici septembra in v začetku oktobra. Prijavite se lahko še do konca meseca na elektronski naslov mateja.nagode@guest.arnes.si

Infoblok je sestavil Jure G.