Dandanes je v tem norem globaliziranem svetu praktično nemogoče shajati brez znanja tujih jezikov. Najbolj seveda profitirajo tisti, ki obvladajo katerega od eksotičnih, kot so arabščina, kitajščina, svahili in podobno. Brez znanja vsaj enega od uradnih jezikov EU pa nimate prav nobene možnosti za zaposlitev na evropskih uradih.

Zavedanje o pomembnosti znanja tujih jezikov so se prejšnji teden trudili razširjati na konferenci Jeziki v izobraževanju. Ta je bila v Ljubljani v organizaciji Zavoda Republike Slovenije za šolstvo ter ministrstva za šolstvo. Več o konferenci nam je povedala strokovna direktorica Zavoda za šolstvo, Natalija Komljanc:

Tuji jeziki v obliki študentskih govorov in razprav v Sloveniji niso prav pogosti. Ko slišite na ulici govoriti tujca, gre večinoma za turista ali morda kakšnega Zokijevega poslovnega partnerja. Da bi po ulicah slovenskih univerzitetnih mest srečali kakšnega tujega študenta, pa bojda ni veliko možnosti. Te se sicer povečujejo skozi študentske izmenjave, vendar prepočasi.

Očitno tujcev Slovenija kot država znanja in vsesplošne širine izobrazbe ne privlači preveč. Tovrstnih izmenjav je sicer na voljo kar precej, težave pa so v zagotavljanju kakovosti študija, bivanja in podobno. Morda pa smo preveč pesimistični in je razlog le v tem, da bore malo ljudi ve za našo majhno zeleno dolino, skrito za mogočnimi gorami. O izmenjavah tujih študentov ter o stanju študentskih izmenjav pri nas nam je več povedala Tanja Čelebič:

Jezike, pa ne tujih, so vrteli tudi na seji Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo. Svet je od 12. avgusta letos namreč samostojen organ in ni več pod vplivom ministra za visoko šolstvo. Na prvi samostojni seji so za direktorja imenovali Izidorja Goloba. Obravnavali naj bi tudi prošnjo rektorske konference za tolmačenje pogojev za ustanovitev univerze, a so to točko po posredovanju Petra Jambreka umaknili z dnevnega reda.

Njegov predlog je bil, da bi prošnjo kot pristojno delovno telo morala najprej obravnavati komisija za sistem, ki naj bi pripravila podlage za obravnavo na seji sveta. Nekateri člani so se ob tem spraševali o rokih za razjasnitve prošenj in dobili dvoumne odgovore, po uredbi o upravnem poslovanju bi moral veljati 15-dnevni rok, Tone Jerovšek pa je temu nasprotoval, češ da gre pri tem za interno poslovanje sveta po njemu lastnih pravilih. Očitno se svet še spoprijema s poporodnimi krči. Ni namreč lahko svobodno dihati, če si navajen, da ti dihajo za ovratnik.

Na seji sveta so razpravljali tudi o vzpostavljanju sistema evalvacij v visokem šolstvu. Prišli pa so tudi do sklepov o deficitarnosti nekaterih izobraževalnih področij. V primerjavi z Evropo imamo v Sloveniji primanjkljaj pri naravoslovnih in tehničnih znanostih, povečan pa je vpis na družboslovne smeri, pravo ter podjetništvo. Ti statistični podatki sicer niso nič novega, sejniki pa so se strinjali, da bi bilo tukaj treba ukrepati. Na prihodnji seji naj bi govorili o pripravah na enotni sistem za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu. Če bodo le našli skupni jezik, lahko rečemo samo: Končno!

Končajmo z nekaj kratkimi novicami. Minister Zver, adijo. Njegovo zadnje ministrsko dejanje je bil sprejem zlatih maturantov, ki jim je seveda pihal na dušice. Tem najbrž ne bo težko pridobiti štipendije za nadarjene. Za tiste malo manj nadarjene pa bo vsaj v Pomurju poskrbelo 70 podjetij, ki so razpisala 340 kadrovskih štipendij za dijake in študente. Prejemajoči se bodo morali v podjetju zaposliti vsaj za delovno dobo, enako času prejemanja štipendije tega podjetja.

Novi predsednik Dijaške organizacije Slovenije je postal Andrej Čuš. Dijak ekonomske šole na Ptuju je na tem položaju nasledil Roka Hodeja. V Kulturnem centru Janeza Trdine pa je bila v soboto volilna seja sveta študentskih klubov in Zveze študentskih klubov Slovenije ŠKIS. Zakaj je bila seja v soboto, nam ni jasno, na njej pa so bojda volili in imenovali nove organe ter njihove vodje.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Fundacija študentski tolar ŠOU v Ljubljani razpisuje denarno pomoč v trenutni vrednosti 100.800 evrov za socialno ogrožene študente. Na razpis se lahko do 16. oktobra prijavijo ljubljanski študentje, ki imajo status študenta in izpolnjujejo pogoje razpisa. Razpis je objavljen na straneh ŠOU v Ljubljani.

V nedeljo se začenja festival Zlati boben. Ta pa ni namenjen samo izkušenim kreativcem z veliko nagradami, ampak tudi tistim, ki bodo to postali šele čez nekaj let, in vsem, ki jih oglaševanje pač samo zanima. Ker je kotizacija zanje lahko ovira, letos že drugič na prvo nedeljsko popoldne, to je 5. oktobra 2008, organizirajo poseben program z naslovom »Nazaj v prihodnost«. Za ta program ni kotizacije, vsebina pa bo zanimiva, aktualna in interaktivna.

V sredo, 1. oktobra, bo v Dijaškem domu Tabor enodnevna izobraževalna delavnica »Zamenjaj kožo« v organizaciji zavoda MOVIT-Euro<26. Namenjena je vključevanju v vsakdanje življenje mladih z manj priložnostmi. Namen projekta je, da mladi na lastni koži spoznajo in doživijo, kako je, če si prikrajšan za tako samoumevno stvar, kot so vid, sluh ali možnost prostega gibanja.

Društvo Mozaik išče prostovoljce, ki bi bili pripravljeni pomagati mladim in otrokom z manj priložnostmi v družbi, ki večinoma prihajajo iz socialno ogroženih okolij. Zainteresirani lahko kontaktirate Natalijo Djokovič na telefonsko številko 01/421-01-66 ali mobitel 051-381-561.

Infoblokiral je Jure G.