Domače represivne strukture so si glede na doživeto, videno in slišano v tem iztekajočem se mandatu uspele zapraviti še tisto malo ugleda, ki so ga morda premogle pred nastopom odhajajoče vlade. Da pa policije res ne bomo ohranili v najboljšem spominu, pa bosta poskrbela še dva frišna, komaj 55 letna policijska upokojenca, katerih prošnjam za razrešitev je prav danes ugodila odhajajoča vlada. To sta aktualna generalni direktor policije Jože Romšek in državni sekretar Zvonko Zinrajh.
Domače represivne strukture, predvsem pa vladi in notranjemu ministru podrejena slovenska policija, so si glede na doživeto, videno in slišano v tem iztekajočem se mandatu vlade Janeza Janše uspele zapraviti še tisto malo ugleda, ki so ga morda premogle pred nastopom odhajajoče vlade in notranjega ministra Dragutina Mateja. Da pa policije res ne bomo ohranili v najboljšem spominu, pa bosta ob zaradi založenih Interpolovih depeš, brutalnih aretacij pred televizijskimi kamerami brez kazenskih ovadb, ki bi sledile, Ambrusa, nočnih racij na metelkovi in še česa gotovo upravičenih očitkih o politizaciji domače policije, poskrbela še dva frišna, komaj 55 letna policijska upokojenca, katerih prošnjam za razrešitev in upokojitev je prav danes ugodila odhajajoča vlada. To sta aktualna generalni direktor policije Jože Romšek in državni sekretar Zvonko Zinrajh.
Takšne razrešitve v takšnih časih, dan dva potem, ko se še nismo prav dobro opomogli od televizijsko kisle čestitke odhajajočega predsednika vlade Janeza Janše novemu najverjetnejšemu mandatarju Borutu Pahorju in ko je odhajajoča, če že ne potapljajoča se vlada še pravzaprav zgolj delno opravilno sposobna, pa gotovo niso nekaj običajnega. Pač pa s sabo vedno nosijo tudi neko globlje oziroma medvrstično sporočilo. Odstop povsem politično nastavljenega državnega sekretarja Zvonka Zrinhaja, katerega mandat je vezan na mandat aktualnega notranjega ministra Dragutina Mateja, zaenkrat ostaja zavit s tančicami skrivnosti.
Drugače pa je v primeru generalnega direktorja policije Jožeta Romška. Domača trobila večinskega medijskega diskurza tako že na veliko špekulirajo, da je vlada Romškov odstop sprejela, ker naj bi bil ta objektivno odgovoren za nerodnosti ob preiskavi afere Patria, kot tudi za to, da je policija za več kot eno leto založila Interpolovo depešo avstrijske policije, s katero je bila povsem uradno obveščena o sumljivih finančnih transakcijah posrednikov pri javnem naročilu finskih osem-kolesnih oklepnikov. Toda tovrstne špekulacije so povsem neutemeljene.
Odhajajoča Vlada namreč Romška in Zinrajha ni razrešila tako, da bi lahko špekulirali, česar vse bi lahko eden in drugi bila dejansko kriva oziroma vsaj objektivno odgovorna. Stvari so vendarle nekoliko bolj preproste. Vlada je pravzaprav zgolj ugodila njunima prošnjama za upokojitev in tako poskrbela, da se bo povprečna starost volilnega segmenta, na katerega že tradicionalno cilja Demokratična stranka upokojencev, še nekoliko znižala toda hkrati tudi povečala za dva nova komaj 55-letna upokojenca. In v takšnem manevru vlade ne more biti govora o kakršnikoli objektivni odgovornosti, četudi bi seveda lahko rekli, da so za vse silne tožbe denimo direktorjev domačega gradbinskega ceha ter še recimo nekdanjega državnega tožilca Boštjana Penka proti slovenski policiji in torej državi, v primeru njihovega uspeha objektivno odgovorni prav sedanji vršilci dolžnosti funkcij notranjega ministra, državnega sekretarja taistega ministrstva in generalni direktor policije.
Toda do takrat, ko bo potrebno izstaviti račun oziroma v primeru uspešnih tožb vseh teh zasebnih tožnikov zoper domačo policijo in državo, iz davkoplačevalskega računa poravnati vse te odškodnine, bodo omenjeni trije, torej Dragutin Mate, Zvonko Zinrajh in Jože Romšek že kar se da daleč od funkcij, ki jih zasedajo ob koncu tega mandata. Kaj točno bo počel sedanji notranji minister, glede na to, da se mu v fotelj državnega zbora na listi SDS ni uspelo zavaliti, zaenkrat ostaja neznanka. Zinrajh in Romšek pa bosta očitno mlada upokojenca.
Da pa res ne more biti govora, da gre za kakršnokoli samokritiko oziroma za črno pod nohti občutka objektivne odgovornosti je torej jasno samo po sebi. Če namreč v političnem smislu res hočeš dat vedeti, da si po internem nadzoru očitno kilavega stanja domače policije, ugotovil, da je nekdo dejansko za kaj in vsaj objektivno odgovoren, ga namreč pač ne potrapljaš po rami in ga ne pošlješ v po dolgih letih beneficirane policijske delovne dobe zasluženo penzijo. Kajti če bi bilo to sporočilo, ki ga je z današnjo razrešitvijo generalnega direktorja policije in državnega sekretarja na notranjem ministrstvu želela v javnost predočiti vlada, bi upravičeno pričakovali, da bi vlada sama prevzela pobudo in sama sprožila postopek razrešitve. Tako pa je zgolj ugodila prošnjama za razrešitev in upokojitev.
Toda kljub temu je s tem odhajajoča, že ne potapljajoča se vlada vendarle nekaj sporočila. Tik pred svojim demokratičnim sestopom iz oblasti je povsem učinkovito preprečila, da bi se morda z objektivno odgovornostjo in razrešitvijo vsaj generalnega direktorja policije Jožeta Romška po menjavi vladne ekipe ukvarjali njeni nasledniki. Minister Mate in politično nastavljeni sekretar notranjega ministrstva Zvonko Zrinhaj bosta namreč tako ali tako out, takoj ko nastopi niova vladna ekipa. Generalni direktor, zgolj po še na papirju od politike na oblasti neodvisne slovenske policije, Jože Romšek pa bi bil na svojem položaju primoran čakati na novega notranjega ministra in na njegovo presojo njegove lastne objektivne odgovornosti in dejanskega stanja duha represivnega aparata, ki ga vodi in za katerega odgovarja. Zato gre današnji na namig samoiniciativni razrešitvi pripisati predvsem jesenskemu pospravljanju okostnjakov, ki so se tej vladi po omarah nabrali in založili v tem mandatu. Toda tako to gre.
ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s starim mornarskim pregovorom, da podgane vedno prve zapuščajo potapljajoče ladje, v zobeh prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>