Nedelja, 5. 10. 2008
zoranp
Zoran Pistotnik recenzira ploščo pokojne zvezde iz Konga Madilu System ... (v celoti!)
* »Jean de Dieu Makiese, rojen v Leopoldvilleju v takratnem Belgijskem Kongu 28. maja 1952, poročen in oče štirih otrok, je umrl v Kinshasi v današnji Demokratični republiki Kongo 11. avgusta 2007,« so v začetku lanskega septembra poročali v glasbenih, pa tudi drugih, še posebej frankofonskih medijih. Kako tudi ne bi: za vedno je zapustil prizorišče še en pomemben mlajši sopotnik in sotrudnik pri najpomembnejših epizodah v zrelem obdobju izoblikovanja in potem planetarnega uveljavljanja moderne kongoleške popularne glasbe. Prej s pravim imenom omenjeni gospod je bil namreč desetletja veliko bolj poznan pod nenavadnim nazivom Madilu System.
Bil je eden najbolj cenjenih pevcev, pa tudi skladateljev in še posebej piscev besedil med izvajalci kongoleške rumbe. Madilu System je kot pevec zaslovel ob sodelovanju z legendarnim Francom in veliki mojster kongoleške rumbe mu je seveda dal ta vzdevek. Pridružil se mu je aprila 1980, do tedaj pa je imel za sabo že opazno glasbeno kariero, saj je od poznih 60. let prejšnjega stoletja, ko jo je pričel, nastopal s kar nekaj lastnimi skupinami, predvsem pa se je sprehodil skozi številne za dogajanje na tamkajšnjem prizorišču tedaj ključne. Tako je k Francu prišel po dveh letih sodelovanja z drugim velikanom kongoleške rumbe Tabujem Leyjem aka Rochereouxom v Orchestra Afrisa. S Francom je potem ostal vse od njegove smrti leta 1989. Po tem tragičnem dogodku se je večina članov njegovega Orchestra TPOK Jazz vrnila v Kinshaso, sam pa je ostal v Evropi ter je najprej s preostankom starih in z rekrutiranjem novih glasbenikov poskušal ohraniti in voditi TOPK Jazz. KO pa se je moral leta 1993 sprijazniti s tem, da mu ta njegov napor razen številnih sporov z množico tistih, ki so se razglašali za »Francove dediče«, prinaša bore malo, je pričel s samostojno kariero. Ob nastopanju z lastnimi skupinami in snemanju lastnih projektov je veliko sodeloval z drugimi afriškimi, predvsem pa znanimi kongoleškimi glasbeniki pri različnih projektih. Eden takšnih zanimivejših so zagotovo Odemba OK Jazz All Stars, ki jih bomo z ekskluzivnimi posnetki kmalu predstavili v Afrikan Gost Programu RŠ, med drugim pa smo ga slišali peti tudi v Francovi skladbi »Mario« na albumu »Katekuba« zvezdniškega projekta Africando, in še kje. Predvsem pa je po letu 1995 obelodanil serijo lastnih albumov, zadnji med njimi pa je prav »La Bonne Humeur«, ki ga z rahlo zamudo predstavljamo tokrat.
Gradivo za album je bil posneto in obdelano nekje v prvi polovici lanskega leta po kosih, v različnih studiih v Parizu, delno pa tudi v studiu v Kinshasi. Album je izhajal ravno v času, ko je Madilu System dokončno odhajal. Najprej ga je založila založba Syllart Productions Ibrahime Sylle ter ga plasirana na kongoleško in frankofonsko tržišče, že v lanskem avgustu se je pojavil na 6. mestu referenčne Stern'sove lestvice 25-ih najbolj odmevnih »world music« plošč meseca, pa uradno je izšel sredi septembra, ko je bil na omenjeni lestvici že na 1. mestu. Kot je pri teh projektih precej običajno, ga je nato za širše mednarodno prizorišče posvojila še založba Stern's Africa, zato je po nekaterih podatkih izšel šele sredi novembra.
Kakor koli že, gre za zadnji posneti, pa hkrati že tudi prvi posthumno izdani album Madiluja Systema, ki v ničemer ne zaostaja za njegovimi prejšnjimi uspešnicami, kot sta bila »Pouvoir« iz leta 2000 ali »Bonheur«, njegov predzadnji iz leta 2004, ki sta se prav tako uvrščala visoko na referenčne lestvice ter tam ostajala dolge mesece. A »Le Bonne humeur« je presegel po tem vse njegove prejšnje, z nekaterih lestvic se ni umaknil do danes in tudi na pravkar objavljeni oktobrski ga še vedno najdete na solidnem 22. mestu. Zagotovo je k temu svoje prispevalo tudi sovpadanje njegovega izida in njegove smrti, vendar pa je vseeno ključna njegova vsebina, ki prepričljivo demonstrira, za kaj je bil cenjen kot eden najboljših pevcev posodobljene kongoleške rumbe.
Album »Le Bonne humeur« vsebuje deset skladb za ta tip glasbe primerne dolžine, vsebine in naslovov. Njihova izvedba je brezhibna, k čimer je seveda prispevalo svoje sodelovanje vrste vrhunskih kongoleških pevcev in izvajalcev. Zasedba se sicer personalno in instrumentalno spreminja od skladbe do skladbe, zato je tu smiselno omeniti samo nekatere bolj znane, čeprav je prav tako opazen prispevek nekaterih šele uveljavljajočih se sodelavcev. Na prvem mestu je tu zagotovo pevec z Madilujem primerljivega zvezdniškega status Nyboma, ki je prispeval tudi eno od dveh skladb, ki niso Madilujeve, izstopajočo »Jelousie«, in ki jo tudi odpoje v duetu s podpisnikom albuma, v precejšnjem številu drugih pa prispeva svoj glas za spremljevalno petje. No, na albumu slišimo tudi kar lepo število drugih znanih pevcev, ki prihajajo iz Francovega kroga. Takšen je Wuta Mayi, ki je tisti drugi, katerega skladba je uvrščena na album - in jo prav tako odpoje v duetu z Madiluje. Tu pa je še Balou Canta, ki ga lahko postavimo ob bok omenjenih, pa številni drugi manj znani. Med instrumentalisti izstopata dva kitarista – Caien Madoka in Syran Mbenza, pojavi s etudi basovski kitarist Ngouma Lokito, pomembno vlogo pa ima Manu Lima, ki sicer slovi kot producent, a je tokrat namesto tega vse skladbe na albumu opremil s klaviaturami in programiranjem ritmov.
Rezultat je prava doza izvrstnega sladko nostalgičnega preigravanja sicer poznanih obrazcev kongoleške rumbe v domiselnih in mojstrsko izvedenih kombinacijah, številnih vratolomnih obratih, vokalnih in kitarskih bravurah, in seveda deročem plesnem toku, ki se mu ni mogoče opreti. To je seveda album za užitek, pri njegovem poslušanju pa pričakovano delajo predvsem noge, medtem ko se misel zlahka zaziblje v svojo temeljito odsotnost.
pripravil Zoran Pistotnik
Komentarji
komentiraj >> Re: MADILU SYSTEM: La Bonne Humeur (Stern's Africa, 2008) (ponovitev 12. 10. &
miro [06/10/2008]
Odlična muzika in izvrstna tolpa. Se imam se veliko za nauciti.
lp.
odgovori >>