Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Podaljševanje kriznega stanja svetovne ekonomije (3616 bralcev)
Petek, 3. 10. 2008
Boris V.



V zadnjem času se je zopet jasno pokazala stopnja naše odvisnosti od tako abstraktnih zadev, kot je finančni sektor. Toliko bolj, če govorimo o krizi na ameriškem finančnem trgu. Navkljub dolgotrajni neoliberalni tradiciji po kateri država nima kaj iskati v gospodarstvu in se mora trgu pustiti popolnoma proste roke, saj naj bi bil čisto sposoben uravnavati samega sebe in se reševati iz težav, je ameriški predsednik George Bush predlagal rešitev v obliki davkoplačevalskega denarja.
»Podaljševanje kriznega stanja svetovne ekonomije«

V zadnjem času se je zopet jasno pokazala stopnja naše odvisnosti od tako abstraktnih zadev, kot je finančni sektor. Toliko bolj, če govorimo o krizi na ameriškem finančnem trgu. Kot posledica ameriške hipotekarne krize so kot domine začele padati ogromne finančne institucije kot sta Freddie Mac in Fannie Mae, v težavah se je znašla tudi investicijska banka Lehman brothers, vse pa bojda dosega zgodovinske razsežnosti. Če nekdo ne bo ukrepal, naj bi bili v nevarnosti prvo ameriški državljani, nato pa seveda tudi evropski in ostali prebivalci planeta. Ameriška administracija se je odločila ukrepati. In to kako. Navkljub dolgotrajni neoliberalni tradiciji po kateri država nima kaj iskati v gospodarstvu in se mora trgu pustiti popolnoma proste roke, saj naj bi bil čisto sposoben uravnavati samega sebe in se reševati iz težav, je ameriški predsednik George Bush predlagal rešitev v obliki davkoplačevalskega denarja. Celih sedemsto milijard zelencev naj bi rešilo svet pred globalno recesijo.

Kongres je prvotni predlog sicer zavrnil, kar je bilo precej presenetljivo, popravljen predlog pa je sedaj potrdil senat, čaka pa se še na reakcijo kongresa, za katero se pričakuje, da bo pozitivna. V vsakem primeru je predlog kontroverzen, mnenja o njegovi učinkovitosti pa so deljena. Na eni strani se govori, da je ukrep potreben in nujen, čeprav dvoličen, po drugi pa naj ne bi rešil kapitalizma iz težav in agonijo le podaljšuje. Za začetek poslušajmo komentar bivšega finančnega ministra in dekana Ekonomske fakultete Dušana Mramorja o aktualni ekonomski krizi:



Govorili smo tudi z bivšim guvernerjem Banke Slovenije Mitjo Gasparija, ki je takole komentiral paket, ki ga je predlagal ameriški predsednik:



Svoje mnenje o legitimnosti ameriškega ukrepa, glede na njihovo zgodovino in realnost ekonomske misli, je podal bivši minister za gospodarstvo Matej Lahovnik iz stranke Zares:



Takšno pa je Lahovnikovo mnenje o nacionalizaciji, ki naj bi spremljala takšno pomoč.



Gasparija smo vprašali tudi tole:



Družbenega aktivista Andreja Kurnika smo vprašali kaj to pomeni za stanje neoliberalnega duha.



Mitjo Gasparija smo vprašali, ali je bila urgentnost reševanja krize realna ali morda prenapihnjena.



Kakšne zaključke lahko izvlečemo iz te kontradiktorne ameriške politike? Matej Lahovnik:



Kako Andrej Kurnik gleda na pobude o večji regulaciji tega sektorja na globalni ravni, torej o neki globalni vladi?



Ali je bila ideja Janše o čim večjem umiku države iz gospodarstva torej neupravičena, nam je povedal Matej Lahovnik:



Ali vidi Kurnik to krizo kot uverturo v nek človeku prijaznejši sistem ali pa le kot jačanje obstoječega?



Gasparija smo vprašali ali bo to kvazi reševanje krize blagodejno vplivalo na Evropo in Slovenijo.



Lahovnika pa smo vprašali o nekem alternativnem načinu izogibanja takšnim krizam.



Morda pa Kim Džong Il vendarle ve več kot mi in se lahko tudi pri Severnokorejcih kaj naučimo. Kdo ve, morda bodo stare tablice za računanje še kdaj prišle prav.


Komentarji
komentiraj >>