Film Na robu ljubezni nam postreže s preverjeno scenaristično kombinacijo biografskih, vojnih in obveznih “ljubezenskotrikotniških” elementov, ki lično zaviti v vizualno poetiko zakrivajo površinskost polbiografske pripovedi o ljubeznih valižanskega pesnika Dylana Thomasa.

Film Na robu ljubezni krmari med burnim medvojnim Londonom in varnim valižanskim zaledjem med vihro druge svetovne vojne. Režijska taktirka Johna Mayburya in pisateljsko pero Sharman Macdonalds med vojnimi kulisami križata strasti osrednjega lika in ključnih akterk njegovega ljubezenskega življenja.

Čeprav filmski napovedniki zveneče obljubljajo strasten splet kompleksnih in pretresljivih odnosov, film neprepričljivo servira top ljubezenski trikotnik z nejasno izrisanimi povezavami. Ponovno razvneta mladostniška ljubezen je omejena na strasti osvobojeno spogledljivost in močno žensko prijateljstvo, povzeto s prevračanjem kozolcev v obmorski idili. Z vojnimi streli ločena ljubimca pa povezuje hrepenenje s šibko vsebinsko podlago.

V scenaristični plitvini čofotajo tudi osrednji liki. Okoli osi učinkovito konstruirane osebnosti moškega protagonista se vrtita nerazdelana ženska lika. Filmska kamera se bolj kot ob identiteti žensk izostruje na njuni telesni lepoti. Tako kot krstna ljubimka razuzdanega poeta v vlogi kabarejske pevke s svojim šarmom preusmerja pozornost vojakov s krvavih front, enako njena lepota učinkuje tudi na gledalca. Ob zapeljivem drsenju filmskega pogleda po površini njene kože pozabljamo na obstoj njene lastne osebnosti.

Kljub kritiki zavajanja gledalčevega fokusa pa je obratno zanimivo preusmerjanje pozornosti v scenaristični zasnovi filma. Beg pred resničnostjo predstavlja eno od vsebinskih žarišč zgodbe. Film nas v zvokih kabarejskih popevk efektivno zaziba v bleščečih se dvoranah, kjer v hlapih alkohola in cigaretnem dimu izpuhteva vojni strah Londončanov.

Bežanje pred realnostjo ni prikazano zgolj kot vsesplošni sindrom britanskega meščanstva, temveč prežarja tudi osebne zgodbe. Pesnik Dylan Thomas, glavni junak filma Na robu ljubezni, se pod krinko umetniškega življenja izogiba odgovornosti in se umika v z besedami in razuzdanostjo očrtane svetove. V pozabljene spomine na moža se zateka osamljena mati, mejo med fikcijo in realnostjo stresajo moreče vojne podobe preživelega vojnega junaka, težko resničnost pa s seksom odganja razočarana žena.

Zabrisano mejišče med resničnostjo in utvaro kreativno ponazarja tudi spretna uporaba vizualnih elementov. Preklapljanje med posnetki spominov in realnosti, neizostrene podobe in refleksije v oknih nas opozarjajo na krhke mejnike resničnosti in hkrati ustvarjajo vabljive slike, v katerih udobno ugnezdeni počivajo naši pogledi. Film Na robu ljubezni kljub učinkoviti fotografiji ostaja ukleščen v okvire povprečnosti, ki mu jih iztesata klišejskost vojnih romanc in neizrazni liki.

V top ljubezenski trikotnik je bila vpeta Pina S.