V torek se je z branjem v Cankarjevem domu zaključilo šesto mednarodno srečanje Pesniki prevajajo pesnike, ki ga organizira društvo za mednarodne kulturne povezave Sinji krog. Vendar, javni dogodki so le spremljevalni del tega festivala. Osrednji del je pesniško-prevajalska delavnica, ki je potekala v Piranu in je predstavila še relativno neznan način prevajanja poezije – soprevajanje.
Včeraj se je z branjem v Cankarjevem domu zaključilo šesto mednarodno srečanje Pesniki prevajajo pesnike, ki ga organizira društvo za mednarodne kulturne povezave Sinji krog. Kljub temu, da smo v zadnjem tednu lahko prisostvovali pesniškim branjem v Ljubljani in Piranu ter okrogli mizi, ki se je odvila v Kopru, so javni dogodki le spremljevalni del tega festivala. Osrednji del je namreč pesniško-prevajalska delavnica, ki je potekala v Piranu in je predstavila še relativno neznan način prevajanja poezije – soprevajanje.
Soprevajanje je koncept, ki združuje prevajalce in pesnike, ki se v skupnem procesu lotijo vzajemnega prevajanja poezije. Tokratno srečanje je združilo 15 pesnikov iz Slovenije, Francije, ZDA, Finske, Italije, Romunije in Srbije. Kako takšen proces poteka v praksi, smo vprašali glavno pobudnico in organizatorko festivala, slovensko kritičarko, pesnico in prevajalko Barbaro Pogačnik.
Boomp3.com
Eno izmed glavnih vprašanj, ki se je pojavilo na srečanju, je bilo, kako poustvariti izvirno umetniško občutje, ko pride do neprevedljivih vsebinskih aluzij, ritmičnih občutij in neznanih pesniških podob drugega jezika. Odgovor vseh pesnikov je izumljanje – proces poustvarjanja umetnine, ki jo je že izumil nekdo drug. Problem nastane tedaj, ko prevajalsko pesnjenje z novimi pesniškimi sredstvi in izraznimi možnostmi drugega jezika ter z morebitnim dodatkom pesnikove samovšečnosti porodi povsem novo pesem, v kateri je originalna verzija potisnjena v ozadje.
Najbolj zgovoren primer za omenjeno situacijo je verjetno delo ameriškega pesnika Ezra Pounda, ki je pri prevajanju kitajske poezije tradicionalni vezani verz spremenil v prosti verz. Nato pa je odvzel ali dodal še marsikateri vsebinski okrasek. Francoskega pesnika Stephana Bouqueta smo vprašali, ali bi bil pripravljen slediti njegovemu primeru :
Boomp3.com
Ena izmed glavnih idej soprevajalske delavnice je tudi promocija slovenščine, saj tako tudi slovenski pesniki - preko angleščine in francoščine - dobijo možnost strokovnega prevoda v jezike, do katerih drugače ne bi dosegli. Miša Pasujević, srbski pesnik in prevajalec iz slovenščine, meni, da gre za rešitev, ki je dobrodošla v okviru promocije pesnikov t. i. malih narodov, čeprav mora - dolgoročno gledano - vsak prevajalec poznati jezik, ki ga prevaja, ravno tako dobro kot svoj materni jezik. Pasujevića smo vprašali, kateri so glavni problemi v prevajanju slovenščine v srbščino:
Boomp3.com
Da bi vam približali okus kolektivnega prevajanja, smo prosili Mišo Pasujevića in pesnico Jano Putrle Srdić, s katero sodelujta v obojestranskem procesu prevajanja, naj nam predstavita njuna prevoda v nastajanju in, seveda, prevajalske zagate, s katerimi sta se pri prevodu spoprijela. Predstavila sta nam poskus prevoda pesmi Temnozelena pesem v srbščino.
Boomp3.com
Kako se je razpletel prevod Temnozelene pesmi bomo morda izvedeli v tiskani izdaji, ki jo po pesniško-prevajalskem srečanju pripravlja društvo Sinji krog. Kdaj bomo publikacijo prebirali pa je seveda odvisno od dobrohotne naklonjenosti državnih in privatnih mecenov.
V Piran se je s snemalko odpravila Iva.
Komentarji
komentiraj >>