Pred kratkim je pod okriljem Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) ter v sodelovanju z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije izšla prva številka revije za teorijo scenskih umetnosti »Amfiteater«. Gre za prvo znanstveno publikacijo za scenske umetnosti pri nas, ki bo v svoji vsebini poskušala zajeti čim širši teoretski nabor razprav, raziskav in refleksij, podanih s strani raznolikih profesionalno usmerjenih avtorjev.

Amfiteater bo izhajal dvakrat letno in bo, po uvodnih besedah glavne urednice Barbare Orel, sledil akademski praksi objavljanja recenziranih prispevkov, njegov prioritetni namen pa bo produktivno spojiti »teorijo s prakso in umetnosti z znanostjo«. Sestava uredniškega odbora in piscev člankov motivirano poziva k permanentnemu dialogu, ki bi uprizoritveno umetnost predelal skozi perspektive različnih teoretičnih strok (gledališke, sociološke, literarne, zgodovinske), obenem pa jih sugestivno premestil tudi na raven možnih uprizoritvenih referenc.

Vsebinske iztočnice publikacije se bodo formulirale tako skozi obdelavo tradicionalnih estetik kot tudi na reflektiranje sodobnih, aktualnih uprizoritvenih pristopov. Ob poudarjenem upoštevanju konteksta kulture in medijev znotraj razprav pa Amfiteater predvsem apelira k nekomformistični drži preučevanja umetniških praks ter njihovih globalnih, političnih in aktualno spektakelskih tendenc pri nas in v tujini.

Izdaja s tematskim naslovom »Scenske umetnosti in politike predstavljanja« obsega enaindvajset prispevkov, ki scensko umetnost interdisciplinarno povzemajo z vidika uprizoritvenih teorij, praktičnih metod, književnosti, kulturno-družbenega sistema in recenzenstva. Pri tem se mnogi avtorji intenzivno referirajo na motive in fenomene politike in političnega v gledališču, na vzporedne družbeno-kritične akcije in sistematizacijo kulturne politike ter njeno ne-funkcionalnost. Pomembno je tudi omeniti, da sestava piscev predstavlja stališča in poglede različnih generacij, kar je za kvaliteten in reprezentativen prikaz situacije scenske prakse vsekakor nujno.

V poglavjih Scenske umetnosti in politike predstavljanja, Razprave, Refleksije in pogledi ter Recenzije lahko tako med drugim najdemo prispevke uveljavljenih gledaliških teoretikov, sociologov, kritikov, raziskovalcev in zgodovinarjev, kot so Rastko Močnik, Bojana Kunst, Blaž Lukan, Barbara Orel, Tomaž Toporišič, Aldo Milohnić, Krištof Jacek Kozak, Barbara Sušec-Michieli, Gašper Troha, Maja Breznik, Polona Tratnik, Mateja Pezdirc Bartol, S. E. Wilmer, Katja Praznik, Primož Jesenko, Ana Perne, recenzije pa so prispevali Alja Predan, Jaša Drnovšek, Petra Pogorevec, Ičo Vidmar in Peter Purg.

Prva edicija Amfiteatra se kaže kot angažirano stičišče družbeno-umetniških političnih komentarjev, njihovih preizpraševanj in umeščanj v različne znanstvene in časovne optike. Tematsko kompleksna, a pregledna se tako »politično« sprehaja vse od sistematičnih analiz gledališke teorije in zgodovine, širših socioloških kontekstov do motrenja aktualnega gledališkega dogajanja in recenzij strokovnih knjig.

O tiskani premieri Amfiteatra je (s)poročala Zala Dobovšek.