Peter Recer recenziora ponvono gostovanje kanadskih Thee Silver Mount Zion & Tralala Band v KUD-u France Prešeren ... (v celoti!)
Thee Silver Mt. Zion Memorial Orchestra & Tra-La-La-Band – KUD France Prešeren, Ljubljana, 18.10.2008
* Po dveh letih nas je znova obiskala montrealska post rockerska zasedba Thee Silver Mt. Zion Memorial Orchestra & Tra-La-La-Band. Na hladen sobotni večer se je v KUD-u France Prešeren zbralo zadovoljivo število obiskovalcev, ki so dvorano prijetno napolnili, kljub ne ravno močnemu oglaševanju koncerta. Dokaj dober obisk gre verjetno prišteti povezavi z zasedbo Godspeed You Black Emperor, katere frontman je ustanovil Silver Mt. Zion. Skupino krasijo dolge kompozicije, njihovo počasno nadgrajevanje, podajanje novih odtenkov zvočne podobe skozi prepletanje glasbil, od kitar, violin, kontrabasa vse do violončela.
Skupina je predstavila aktualno ploščo 13 Blues For 13 Moons, ki predstavlja rahel odmik od prejšnjih del zasedbe. Nova plošča je namreč bistveno bolj kitarsko obarvana, pa tudi vokala je veliko več.
Ob prihodu skupine je najprej presenetila malce okrnjena zasedba, manjakala sta namreč drugi kitarist, ter violončelistka. Zasedba je začela koncert z pesmima Take These Hands and Throw Them to the River ter God Bless Our Dead Marines in s tem nakazala na z vokalom podkrepljen tok koncerta. Obenem se je pri vrhuncih pesmi pokazal manjko druge kitare, ki bi sigurno pripomogla k nadgradnji izvedb. Ob predvsem godalni zasedbi sta v ospredje stopili obe violini, ki sta z igranjem povezovali tihe dele skladb ter z malenkostnimi vložki dodajali k počasni nadgradnji pesmi. Na trenutke je violinam lepo uspelo ustvariti medsebojni dialog ter s tem veliko pripomoglo k bolj živi izvedbi koncerta. Prav tako sta violonistki dobro odpeli svoje back vokale, ki so se igraje prepletali in s tem dodali pomemben delež čutnosti, ki jo Silver Mt. Zion podajajo skozi glasbo. Pevec in kitarist Efrim Menuck je skozi koncert držal neko osrednjo vlogo, a sta na prej omenjenih tišjih delih pozornost pritegnili violonistki.
Nastop so zaznamovali tudi premori med pesmimi, ki na trenutke tudi niso bili ravno kratki, bodisi zaradi uglaševanja inštrumentov ali kake druge priprave benda na naslednjo pesem. V teh premorih je Efrim Menuck zapolnil vrzel z odgovarjanjem na razna vprašanja publike. S tem se je vzpostavila malce bolj intimna, pa tudi humorna vez z publiko.
Koncert je zaznamovalo dokaj dobro ozvočenje, v katerem sta svoj prostor našla tudi kontrabasist in bobnar. Kontrabasist je z občasnim igranjem na lok pripomorel k globjemu zvoku godal, ob udarnejših delih pesmi pa je spodaj podpisanemu občasno prispeval k naselitvi zvoka v drobovje telesa. Bobnar se je z dokaj mehkim igranjem vpel v godalni spekter zvoka in z občasnimi poudarki naznanjal počasi vzpenjajoč se tok pesmi.
Kljub temu, da je skupini uspelo ustvariti zadosti senzibilnosti, je dostikrat manjkalo dopolnjevanje med inštrumenti. Predvsem upoštevajoč dejstvo, da igrajo dolge, počasi razvijajoče skladbe, v katerih je zadosti prostora za koncertne nadgradnje. Pričakovali bi malo več vzajemnega dialoga ter preigravanja, ki vodi do neslutenih glasbenih vrtincev. Res pa je, da skupina tudi v tišjih delih skladb ni izgubila pozornosti publike in polnila prostor KUD-a z počasi dopolnjujočimi se sloji zvoka.
Ob okrnjeni zasedbi se je Thee Silver Mt. Zion Memorial Orchestra & Tra-La-La-Band predstavil kot skupina, ki igra čutno, četudi ni v polni postavi. Publika je koncertu sledila mirno, vsako pesem pa nagradila z odločnim aplavzom. Kot rečeno, bi mogoče pričakovali bolj razživeto preigravanje in s tem doseganje več glasbenih vrhuncev. Namesto tega nam je skupina ponudila mehkobo zvoka, ki je dvorano KUD-a polnila skoraj dve polni uri.
Svojo čutno plat je zaznaval Peter Recer
Komentarji
komentiraj >>