Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Art-area 118: BIO - Bienala industrijskega oblikovanja / festival Mesto žensk (4584 bralcev)
Sreda, 22. 10. 2008
IdaH



V tokratni Arteriji bomo nekaj več prostora namenili pogovorom, ki sta jih avtorja posnela ob dveh ključnih festivalskih dogodkih v oktobru. Peter se je ob priložnosti letošnjega BIA oziroma Bienala industrijskega oblikovanja pogovarjal s pomembnimi domačimi ustvarjalci na tem področju, Lidijo Dragišič, Gorazda Malačiča in Antona Žižka. Ida se je podala po sledeh letošnjega 14. festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk in pred mikrofon povabila eno od programskih vodij, Katjo Kobolt.

Pozdravljeni. V oddaji za sodobne vizualne umetnosti Arterija vam bomo tokrat postregli z intervjujem ob letošnjem bienalu industrijskega oblikovanja, kamor se je odpravil Peter K. Ida pa bo naredila seštevek dogajanja na področju vizualnih umetnosti na letošnjem festivalu Mesto žensk.

V Ljubljani še mineva 21. BIO. Razstavo v arhitekturnem muzeju spremljajo še drugi dogodki, zato naj opomnimo da nocojšnji vzporedni intervju ni del tega. Danes bomo v Arteriji soočili mnenja treh slovenskih oblikovalcev, arhitektov, ki so prejemniki naročil za razvoj določenih izdelkov. Okolje v katerem smo se zdi polno različnih, drugačnih produktov, priložnostnih inovacij in hitre pozabe. Preverili smo, kakšni so pristopi in razmišljanja o industrijskem oblikovanju med samimi ustvarjalci. Svoja mnenja so z nami delili: Lidija Dragišič iz Studia 360, Gorazd Malačič iz Asobija in Anton Žižek iz Superforma.

Lidija Dragišič:
V poplavi najrazličnejših izdelkov je za oblikovalca pomembno ustvariti nov, kreativen, prepoznaven in uporaben izdelek ter doseči njegovo serijsko proizvodnjo. Oblikovalcu velik izziv predstavlja zanimanje potencialnih podjetij za njegov izdelek, lansiranje izdelka na trg, povpraševanje in seveda njegova čim bolj množična uporaba ter zadovoljstvo potrošnikov. Vsak projekt, ne glede na velikost in naročnika, predstavlja svojevrsten izziv za oblikovalca – morda pa bi pa izpostavila vse večjo potrebo po družbeni odgovornosti in ekologiji planeta.

Gorazd Malačič:
Industrijsko oblikovanje je multidisciplinarna veščina, ki optimalno združi vse vidike, ki definirajo dober izdelek. Funkcionalne, tehnično-tehnološke, estetske, ekološke in tržne. V bistvu gre od pojava industrijskega oblikovanja za reševenje precej podobnih problemov, le da so se tokom časa pojavili vidiki/kriteriji, ki včasih niso bili pomembni, npr. ekološki vidik izdelka.

Anton Žižek:

[izjava]

Lidija Dragišič:
Industrijski izdelki morajo biti zaradi serijske proizvodnje cenejši in bolj dostopni od unikatno oblikovanih izdelkov. Njihova izvedba mora biti bolj dovršena. Izdelani so v sodelovanju z industrijo in z upoštevanjem tehničnih smernic izbranega industrijskega podjetja. Izvedba prototipa omogoča preizkus izdelka in njegovo izpopolnitev. Njegov pravi uspeh pa izkazuje delovanje na trgu in reakcija končnih uporabnikov.

Gorazd Malačič:
Če govorimo o dobrem oblikovanju, mora izdelek poleg jasne oblike optimalno združiti vse lastnosti, ki jih dobro oblikovan izdelek mora imeti: funkcionalnost, enostavnost uporabe, tržni potencial, tehnična izvedljivost, kvaliteta izdelave in primerna cena. Vsi ti elementi se združijo v prepoznavno drugačnost. Dizajn igra pomembno vlogo, vendar šele z ostalimi lastnostmi dobimo izdelek, ki je na trgu lahko uspešen.

Anton Žižek:

Lidjija Dragišič:
Začetek industrijske družbe je prinesel masovno proizvodnjo in uporabo strojev. Oblikovanje se je pojavilo kot odgovor na iznajdbe, razvoj strojne tehnologije v industrijski revoluciji. Proizvodnja standardiziranih izdelkov je omogočila maso enakih, cenenih in kakovostno oblikovanih izdelkov.
Postindustrijska družba pa temelji na storitvah in uporabi informacij. Izdelki niso več samo mehanski, temveč upoštevajo tudi razvoj računalniškega omrežja. Izdelki postajajo vse bolj kompleksni in interaktivni.

Gorazd Malačič:
V industrijski družbi je bil v ospredju izdelek, ki je reševal nek funkcionalen problem. Prav tako je bila v ospredju proizvodnja in izdelek je bil v celoti definiran z določenim tehnološkim postopkom.

Vse kar je proizvajalec dal na trg se je prodalo. Končni kupec ni imel bistvenega vpliva na sam izdelek. Kupil ga je, ker mu je reševal nek določen problem. V postiindustrijski družbi, ki jo definira potrošništvo, je vsega na pretek. Vsi, ki smo vpleteni v nastajanje novih izdelkov, smo pred bistveno bolj zahtevno nalogo. Izdelke vedno bolj definira končni uporabnik, s svojimi žejami in potrebami, ki so dostikrat težko oprijemljive. Da bi razumeli končnega uporabnika in mu ponudili izdelek, ki ga bo želi imeti, je sedaj v razvoj novih izdelkov vključena cela plejada strokovnjakov, od psihologov, sociologov, etnologov, napovedovalcev prihodnosti,itd.

Anton Žižek:

Lidija Dragišič:
Uporabniku je pri industrijskem izdelku najpomembneje, da zadosti njegovim zahtevam. Na kakovost vplivajo predvsem enostavna uporaba, primerna cena in kakovostno oblikovanje. Menim, da odsotnost uporabnika od samega procesa proizvodnje industrijskega izdelka nima posebnega vpliva, razen v posebnih primerih. Večji vpliv na uporabnika ima v današnjem času promocija, saj se ljudje v času velike ponudbe mnogokrat odločijo za izdelke, ki se ogromno oglašujejo, kar pa še ni garancija za kakovost.

Gorazd Malačič:
Uporabnik je odsoten samo neposredno, posredno pa ima danes največji vpliv na razoj novih izdelkov. Izdelki se danes razvijajo samo za njega.

Anton Žižek:

Lidija Dragišič:
Ljudje se bomo tudi v prihodnosti vozili po svetu. Tudi avtomobil se bo še nekaj časa ohranil. Verjetno pa bo vse več alternativnih goriv zaradi ohranjanja okolja in drage nafte. Večje spremembe lahko prinesejo šele nove raziskave vesolja in prihodnja potovanja v negravitacijskem prostoru.

Gorazd Malačič:
Težko bi govorili o revoluciji. Industrijsko oblikovanje je predvsem odvisno od splošnega razvoja družbe.

Anton Žižek:

Razlike med nami nam lahko povedo, kdo smo in kako mislimo. Če teh razlik ni, ker se utapljajo v sili osvobojenega kapitalizma, potem ostanejo prazni tudi pojmi.
Avtor prispevka, Peter Karba, pa dodaja samo le to: Cesar je še vedno gol.


Na letošnjem festivalu Mesto žensk se je zdelo kot da so vizualne umetnosti zatlačene nekam na rob programa. Vendar, če pobrskamo malo po spominu se lahko spomnimo obsežne in kompaktno kurirane razstave Naravni odnosi, ki je potekala od 24. junija do 16. julija letos v galeriji Škuc. O razlogih za ločeno predstavljanje vizualnega dela festivala smo se pogovarjali s programsko vodjo festivala Katjo Kobolt, ki je skupaj z Dunjo Kukovec tudi kurirala omenjeno razstavo Naravni odnosi. Surova simbioza.

[izjava]

Če odštejemo junijsko razstavo Naravni odnosi, se je program letošnjega festivala, ki naj bi govoril o soočanju človeka z ekstitenco znotraj pluralnosti celotne narave, dejansko gibal nekje med performansom in teoretičnimi razpravami. Delavnice, katerih rezultate predstavljajo že na samem festivalu, so v Mestu žensk že stalnica. Letos z moramo reči zelo uspešnim rezultatom. Umetniško izobraževalno delavnico z zaključnim performansom sta na temo umiranja in smrti vodili duet A2, ki ga tvorita Anton Mirto iz Londona in Alit Kreiz iz Tel Aviva. Delavnice so se udeležili številni udeleženci, ki so ob zaklučku prekrili tla galerije Kapelica s trupli in prstjo. Performerji so uspeli iz umiranja popolnoma izriniti sledi morbidnosti. Svoj del performansa so odigrali ozaveščeno, brez patetike in gledalcem predstavili nedejemljivo in okrutno dejstvo kot nekaj popolnoma naravnega.

Pogojno lahko med vizualne performance uvrstimo tudi vztrajnostni performance Pile Rusjan, ki je koncept osredotočila na odnos med javnim in zasebnim ter na našo odvisnost od komunikacijskih sredstev, torej na načine posredne komunikacije.

[izjava]

Glavni likovni del festivala v festivalskem terminu je razstava video projekcij v galeriji Alkatraz.

[izjava]
Zdaj pa se posvetimo še napovedi pomembnejših dogodkov v polju vizualnih umetnosti doma in v bližnji soseščini, ki se imajo zgoditi v naslednjih dneh.

V tem trenutku se v Cankarjevem domu odvija odprtje 3. Festivala Mesec Fotografije, ki v letošnjem letu ponuja 27 fotografskih razstav na 22 razstaviščih, tokrat tudi izven prestolnice. V okviru festivala se je odprla tudi mednarodna skupinska razstava Photonic Moments.

V četrtek, 23. oktobra se bo ob osmi uri za javnost odprla samostojna razstava Damijana Kracine, ki nosi naslov White as Dirty Snow. Ta se z različnimi likovnimi orodji kritično obrača na različne nivoje bele v umazano beli.

Prav tako v četrtek, 23. oktobra se bo v galeriji Kapelica zgodil performans in teoretična kritična platforma Zvonke Simčič z naslovom Nove alegorije.

V okviru festivala Mesec Fotografije se bosta v četrtek, 23. oktobra odprli razstavi Tsuriai Mateja Sitarja v Rdeči galeriji na novi lokaciji Breg 12, in Barbare Jakše Jeršič in Staneta Jeršiča streljaj stran v galeriji Art.si

V petek, 24. oktobra se ob sedmi večerni uri v nekdanji galeriji Gregor Podnar odpira razstava Vadima Fiškina Sorry, Out of Order, ki bo pod kritični drobnogled vzela sodobno visoko tehnološko umetnost.

V torek, 28. oktobra se v Umetnostni galeriji Maribor odpira razstava Konceptualna umetnost (1967 – 2007), ki sta jo zasnovala in uredila Dubravka Đurić in Miško Šuvaković, sicer lastnika predstavljenih del, v sodelovanju z novosadskim Muzejem sodobne umetnosti. Ob otvoritvi se bo odvijalo tudi predavanje Miška Šuvakovića in predstavitev njegove knjige Konceptualna umetnost.


S strani ekipe tokratne Arterije je bilo to za danes vse. Lep pozdrav, slišimo se zopet v sredo, 12. novembra, ob isti uri, na valovih Radia Študent. Oddajo sta vsebinsko pripravila Peter Karba in Ida Hiršenfelder, za tehnično izvedbo je poskrbel Božo, brala pa sta Rok in Jaka.

Odvizzo: U-211



Komentarji
komentiraj >>

Re: Art-area 118
vizualka [23/10/2008]

kje je celotna oddaja? - 20%
odgovori >>