JNA na študijski način - BASILEUS

Nekoč, še nedolgo tega, so mladi možje iz rajnke Jugoslavije odhajali za leto ali dve na služenje vojaškega roka par sto kilometrov od rodne grude. Iz teh dolgih popotovanj so se kasneje rojevale prigode in nezgode epskih, homerskih razsežnosti. Danes lahko zahodni Balkan, kot se mu zdaj politično korektno in moderno reče, izkusimo tudi drugače, manj militantno in bolj civilno. V evropskih učenih glavah se je namreč porodila ideja o ponovni evropeizaciji Balkana in balkanizaciji Evrope, ki poskuša zaživeti skozi program Basileus.

Besedo so si bili voljni izmisliti modri Grki. Ta se je v tistih časih uporabljala za kralja oziroma suverena, vendar kot vidimo danes, so Grki brcnili mimo, kot to počnejo pri svoji zunanji politiki, znani so zapleti z Makedonijo, ampak to je že popolnoma druga zgodba. Zakaj so brcnili mimo z besedo Basileus? Predvsem zato, ker jo je Evropska komisija vzela kot kratico, ki pomeni: Balkan academic scheme for the internationalisation of learning together with EU universities. Projekt si je Evropska komisija izmislila zato, da bi z njim spodbujala akademsko mobilnost držav z zahodnega Balkana v EU in obratno.

Projekt je namenjen študentom in učiteljem iz dvanajstih univerz z območja vse bolj fragmentarne nekdanje Jugoslavije ter Albanije in osmih univerz iz Evropske unije. Študentje, tako dodiplomski kot podiplomski doktorski in podoktorski, lahko prostovoljno izberejo služenje akademskega roka za šest do šestintrideset mesecev, medtem velja za učitelje oziroma akademsko sfero enomesečno služenje. Glavni štab projekta je v Belgiji, na univerzi v Gentu.

Kam se lahko podamo na izpopolnjevanje in plemenitenje svoje balkanske krvi in kam se lahko podajo tisti, ki bi radi svojo balkansko kri evropeizirali? Na zahodnem Balkanu sodelujejo univerze iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Makedonije, Kosova ter Srbije. Partnerske univerze z območja Evropske unije pa so v Belgiji, Franciji, na Švedskem, v Italiji, Sloveniji, Bolgariji, Nemčiji in zanimivo, na Hrvaškem.

Tako lahko nove balkanske vojne netimo študentje in učitelji na področjih agrikulture, arhitekture, urbanizma, menedžmenta, tehnologije, inženirstva, lingvistike, filologije, prava, matematike, informatike, medicine ter naravoslovnih in družboslovnih znanosti. Ker pa nobena vojna ni zastonj, si poglejmo, koliko znašajo štipendije. Te se gibljejo od 1000 evrov na mesec za dodiplomske in podiplomske študente, 1500 evrov za doktorske, 1800 evrov za podoktorske ter 2500 evrov na mesec za profesorje. Za večjo mobilnost je torej tudi s finančnimi spodbudami relativno dobro poskrbljeno.

Problem pri večji mobilnosti, tudi pri študentariji, posebno z območja zahodnega Balkana, je verjetno pridobivanje vizumov, ki za nekatere, če ne kar vse državljane zahodnega Balkana, pomenijo dodatne administrativne zaplete in ovire pri mobilnosti. Prisluhnimo izjavi Andraža Kastelica iz mednarodne pisarne ŠOU v Ljubljani:

Hkrati je, vsaj v Sloveniji, zaznati relativno majhno zanimanje za izmenjave. Kje tičijo vzroki za nemobilnost? Eden izmed teh je gotovo premajhna informiranost študentov, vsaj kar zadeva dotični projekt. Pisec je imel težave pri pridobivanju informacij na matični fakulteti, ki sicer slovi kot ena bolj mobilnih v slovenskem visokošolskem prostoru. Da ne bo ostalo zamolčano, katera fakulteta je to, naj povemo, da je šlo za fakulteto za družbene vede. Poleg premajhne informiranosti pa lahko navedemo vsaj še probleme s financami ter znanjem jezikov ciljnih fakultet. Vendar je treba tudi dodati, da se slika glede izmenjav v Sloveniji iz leta v leto izboljšuje, dobiva vse več barv in svoje barve nosi po svetu.

Morebitni naborniki lahko več informacij najdete na strani:
http://www.basileus.ugent.be/index.asp

Po poti bratstva in edinstva sta se peljala Jure G. in Franci.