DNEVNIK KULTURNEGA DELAVCA RŠ

17. September

Živijo Dnevnik!

Kakor si najbrž opazil že v tem neformalnem nagovoru, sem danes precej prešerno razpoložen, za kar, dragi moj, obstaja več razlogov. Prvi je ta, da zadnje čase pred spanjem vsak večer berem najbrž najbolj poduhovljenega avtorja na svetu, gospoda Paula Coelha oziroma njegovo mojstrovino, roman Alkimist. Kakorkoli že spoštujem, cenim in ljubim vso slovensko literaturo, moram roko na srce priznati, da tako rahločutnega, prefinjenega in vzvišenega književnega dela pri nas še nimamo. Gospod Paulo, kapo dol! Ko se bom dovolj prekalil v svetu kulture, bom najbrž tudi sam spisal nekaj podobnega in tole capljajočo slovensko književniško sceno zopet približal evropski ravni. A do takrat bo preteklo še kar nekaj mučnega potu, ki ga povzroča moja služba na kulturni redakciji Radia Študent.

Vendar pa je le ta tokrat začuda drugi razlog zaradi katerega sem danes veselo razposajen kot kakšen okajeni satir. Naj ti pojasnim: Ko sem danes popoldne z na novo kupljenim čistilnim cofkom, ki sem si ga privoščil v Ikei, ravno brisal prah s knjižne police, sem s službenega mobitela urednika Bojana dobil sms, da sem vljudno vabljen na uredniški sestanek. Na uredniške sestanke spričo moje nizke hierarhične umestitve drugače nisem vabljen,zato se mi je vse skupaj zazdelo precej nenavadno. A ker mi je bilo od celodnevnega loščenja police že malo dolgčas, sem se naposled ojunačil in se odločil, da se kljub pomislekom podam v Rožno dolino. V najslabšem primeru mi bo šef Bojan zaloputnil vrata pred nosom, kar pa se zadnje čase tako ali tako dogaja celo bolj pogosto kot moje, vsled nadležnega prehlada, nekontrolirano uhajanje urina, s čimer pa te vsekakor ne želim obremenjevati. Kakorkoli že, poln zanosa in poguma sem dospel v zloglasno 6. radijsko nadstropje, kjer domujejo vse štiri redakcije. Tam sem nemudoma zaslišal strašanski trušč, ropotanje, sopihanje, kričanje in razbijanje, ki so ga nedvomno povzročali razburjeni ljudje. Kakor sem kmalu ugotovil, so bili to člani aktualno-politične redakcije na eni in tolpa špikerjev na drugi strani, ki so se očigledno neusmiljeno mlatilimed seboj. Špikerje je nad nič hudega sluteče aktualce popeljal Rok Kušlan, najbrž najbolj zlobni govorec na celem radiu. Zaradi programskih nesoglasij in želje po prevladi med redakcijami tudi sicer pogosto prihaja do brutalnih fizičnih obračunov, ki se velikokrat končajo celo s hudimi telesnimi poškodbami. Sam sem se tokrat hitro skril za ogromni fikus in kot lojalen pripadnik kulturne redakcije iskreno užival v spopadu drugih dveh. Na koncu so vsled zahrbtnega Kušlanovega napada zmagali špikerji, ki so za nagrado izropali z alkoholnimi pijačami bogato založen hladilni bar aktualcev. Kušlan in ostali so se opijanjeni od zmage, pa tudi od naropanega plena, vriskajoč pobrali nazaj v svoje prostore in takrat sem lahko hitro smuknil iz svojega skrivališča ter zašprintal do domače redakcije.

Tam so že bili zbrani vsi njeni, člani, z eno izjemo – nikjer nisem uspel ugledati svojega šefa Bojana. Še več, na njegovem fotelju iz jelenjega usnja je sedelo na moč očarljivo dolgolaso žensko bitje, ki je v ljubeznivem, primorskem tonu spregovorilo: »Dobrodošli na sestanku kulturne redakcije. Urednik Bojan je na žalost zbolel, zato ga do nadaljnjega nadomešča, jaz.« Ob tem sem slišal, kako se je Temni Apolon na glas namrdnil. A temnolasa gospodična je mirno nadaljevala: » Večina od vas me že pozna, za tiste, ki pa me ne, pa lep pozdrav, sem Jasmina in sem bivša urednica te redakcije.« Pri teh besedah je Jasmina s svojimi temnimi, očarljivimi očmi zaokrožila po sobi in pogled se ji je za kratek trenutek ustavil na meni. Ljubi moj dnevnik, nič ne pretiravam, če rečem, da me je v tistem s čustvi nabitem trenutku iznenada prebodla ostra Kupidova puščica. Ni me sram priznati, da sem se v sekundi nesmrtno zatrapal in se tako pridružil Prešernu, Petrarci ,Alighieriju ter ostalim velikanom besede. Mislim, da je šlo, kakor pri Francetu in Juliji, za odločilni trenutek v zgodovini slovenske umetnosti.

Po sestanku, ki je minil, kot da bi trenil, si je Jasmina vzela dodatni čas samo zame in malo sva poklepetala. Sicer se zaradi vznemirjenega stanja čisto nič ne spomnim, vem pa, da Jasmina za razliko od večine ostalih Primorcev ni nikakršna zakrknjena stalinistka, temveč čuteča, prijazna in dobrotljiva kulturnica. Dala mi je par nalog, ki sem si jih nemudoma zapisal v srce. Kot kuhane hrenovke mehkih nog sem se naposled odpravil domov, konstantno sanjajoč o moji muzi. Ob odhodu tako sploh nisem opazil mimo moje glave letečih računalnikov, stolov in miz, ki so jih v protinapadu aktualci metali v špikerje. Sedaj bom nehal ljubi moj, kajti misel na mojo ljubezen me neustavljivo kliče k pisanju vzvišene poezije. Nasvidenje dragi dnevnik, pozdravlja te,

Tvoj ljubezni zvrhan kulturnik Matjaž.

PETKOV VIKEND HOROSKOP

OVEN
Preveč se ukvarjaš z ontološkimi, metafizičnimi in epistemološkimi vprašanji: Kaj je svet? Kaj je človek? Kaj je z resnico? Kaj je s spoznanjem? Kako je vednost možna? V bistvu pa je zadeva zelo enostavna: Bog je ustvaril svet. Kdaj pa? Pred kratkim. Danes zjutraj. Pred kakšno uro.

BIK
Končno imaš vse razen časa. Nimaš se komu pritožiti. Kolena, komolci in obrazi tvojih prijateljev so izgubili lastnike. Izgovorjene i neizgovorjene besedi gredo mimo tvojih ušes. Tvojim prsim vse redkeje uspeva, da vdihnejo zrak. Pes ki je šel mimo tebe, ni šel mimo tebe. Človek ali žena v tvoji koži se ne more več dotakniti kljuke, ali kamna, ali suhega lista v vetru. Samo izpraznjena obleka na stolu pred tvojim računalnikom se spominja tvojega imena, ki ga nihče več ne izgovarja.

DVOJČKA
Ne spomnita se več od kdaj sta tukaj, vidva dvojčka, brezkoristna proletarca pekla. Eden izmed vaju je najrazumnejši in najmodrejši od vseh smrtnikov, drugi pa je res neumen kot vol. Vendar med vama ni nikakršnega protislovja. Obsojena sta eden na drugega.
Glej vaju! Kotalita se z nebes na dno gore.
Prosiš ga, naj vsaj dokler se spuščata navzdol, ne misliš nanj. Prosi te, naj vsaj dokler se spuščata navzdol ne misli nate. Prosiš ga, naj vsaj dokler se spuščata navzdol, ne misliš nanj. Prosi te, naj vsaj dokler se spuščata navzdol ne misli nate …

RAK
Enako kot bik. Če se ne spomnite kar smo povedali Biku, več na www.radiostudent.si: Petkov jutranji program.

LEV
Enako kot rak.

DEVICA
Kvintesenca prahu! Ne moreš najti sveta v katerega si se zaljubil in zaljubila. Ta ki si ga skril in skrila v orehovo lupino je mikro in soft, in ni noben čudež, da si se izgubil in izgubila in niti ene edine lupine ne moreš najti... kaj šele oreha, da trdega ga streš ali prihraniš za zimo... kot najobičajnejša veverica, ki lešnike, glej, nate meče, pod tem drevesom za obešanje. Polomil in polomila si boš vse zobe, ti pravim, pod tem drevesom za obešanje! Če kmalu ne spregledaš... če ne pogledaš v to veverico, človek! In žena!

TEHTNICA
Če kdo tebi da tisto kar tebi pripada... in če ti daš komu drugemu tisto kar tebi pripada... in če ta tretji dobi tisto kar njemu pripada... Potem ste vsi lahko zadovoljni, ker vsi dobite tisto kar vam pripada! ... Torej najbolje je... in izrecno priporočljivo... da tisti četrti... da tistemu prvemu, kar mu gre!

ŠKORPION
In pride tisti tretji k temu prvemu, ter vpraša:
- A maš mogoče eno cigaro?
- Cigaro ali cigareto? - sprašuje tisti drugi stari.
- Ma cigaro ali cigareto, mi je povsem vseeno. - ti reče na to ta in ta.
- Kaj bomo pa z vžigalnikom?
- Mati božja!!! - vpnejo spet vsi trije v glas.
- Z vžigalicami že kako! Recimo, ti bom dal jaz svoja ušesa!
- Hvala, izvolite moje noge! - pravi stari, in niti ne pogleda. Vrne le oči nazaj.
Ne prvi. Ne drugi. Niti na prvi pogled tisti tretji! Enostavno, stari.

STRELEC
Pretvarjate se vse življenje, da je ta njihov svet vaš. In dobro veste, da je takšno pretvarjanje sramotno. Toda kaj lahko storite? Ko bi zakričali in začeli prerokovati, vas ne bi nihče slišal. Niso temu namenjeni njihovi ekrani, njihovi mikrofoni. Takšni kot vi tavajo po ulicah in govorijo sami s sabo. Spijo na klopcah v parku in prehodih na asfaltu. Ker je zaporov premalo, da bi pozaprli vse reveže. Smehljate se in molčite. Vas ne bodo več dobili. Z izbranci k mizi sedeti – to znate.

KOZOROG
Pravkar ste poslušali neznatno modificirano pesem z naslovom »Ni moj« poljskega nobelovca Czeslawa Milosza (Česlava Miloša), ki je izšla v knjigi »Zvonovi pozimi«, ki jo je pravkar objavila Študentska založba. Gre za izbrane pesmi enega največjih pesnikov dvajsetega stoletja na več kot 500 straneh, za katero se, če imate radi poezijo, res splača dati 39 evrov, kolikor stane knjiga. Vendar če delate v Kulturni redakciji Radia Študent, jo lahko dobite zastonj. Tako kot jaz.

Če se strinjate, predlagam, da zdaj pod znamenjem vodnarja poslušamo še eno neznatno modifikacijo neke druge Miloszeve pesmi. Poslušajmo torej kako se sliši subtilna, vendar močna poezija, ki je diametralna nasprotnost izpovednih jamranj večine slovenskih pesnikov, ki pogosto ne delajo nič drugega, razen tega, da od bralcev iščejo sočutje za svoje zjebano življenje. Saj večino slovenskih pesnikov od zadaj še naprej jebe ta prekleti lirski subjekt …

VODNAR
Ne razkrivaj, kar je prepovedano! Obvaruj skrivnost! Ker razkrito ljudem škodi! To je kot soba v otroštvu, v kateri straši, zato ne smeš odpirati vrat… Kaj bi našel tam, v tisti sobi? Nekaj drugega takrat, nekaj drugega zdaj, ko si starejši in si tako dolgo razmišljal o tem, kar vidijo oči. Vse dokler se nisi naučil, da je najbolj prav, če molčiš.

RIBI
Razen tega, da je poetično-diaboličen, je ta petkov horoskop že itak tako dolg, da za vas res nimamo cajta. Za vas bo veljalo tisto kar velja za Polha - trinajsto, joker znamenje petkovega vikend horoskopa.

POLH
The time is money? Čas je denar? Kako pa kaj zdaj, ko je svetovni bančni sistem v krizi? Recesija ekonomije, recesija časa… Je Amerika pojedla čas? Did America eat the time (kot je že 30 let nazaj razlagal Borroughs (Berouz))?
Vendar kurc! Nimamo cajta za takšna vprašanja! Ne vi, ne jaz. So it goes. Horoskopa je konec.