Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Sobota, 12. 4. 03, 19h: STEROID MAXIMUS, Ectopia (Ipecac, 2003) (1992 bralcev)
Sobota, 12. 4. 2003
dani



Projekt Steroid Maximus, ki ga vodi stari, dobri Jim Thirlwell, kar kliče po vizualni upodobitvi, saj bi bil že skrajni čas, da tudi on začne snemati filme za svoje virtualne soundtracke ali pa prične delati glasbo izključno le za filme – reklamni spoti seveda odpadejo. Steroid maximus, Ectopia
Album Ectopia namreč kar bruha energijo v izrazitem cinematičnem tempu in le še podaljšuje njegovo vez z orkestralno-karnevalsko-kabarejsko preteklostjo, ki smo je bili vajeni že pri simfoničnih odvodih Foetusa. Le da gre tokrat še korak dlje, vokal skorajda povsem opusti - uporabljen je le še občasno kot dodatni inštrument -, spet angažira lepo količino pomagačev in skrbno ter eklektično pretrese svet funka, cenenega elektra, konkretno-komornih posegov, eksotičnih zvokov svetovnih etno muzik, fusion jazza, pridiha filma noir in še marsičesa. In to se povsem sklada tudi s samim naslovom plošče – torej Ectopia -, kar pomeni morbidna premestitev delov. Vse to se še kako sklada z njegovim vseprisotnim črnim humorjem - značilnim za vse njegove pretekle projekte -, saj tudi tokrat skozi ploščo razprostre mnogotere dele v kompaktno celoto.
TOLPA BUMOV
Nedelja, 12. 4. 03, 19h:
STEROID MAXIMUS, Ectopia (Ipecac, 2003)

Projekt Steroid Maximus, ki ga vodi stari, dobri Jim Thirlwell, kar kliče po vizualni upodobitvi, saj bi bil že skrajni čas, da tudi on začne snemati filme za svoje virtualne soundtracke ali pa prične delati glasbo izključno le za filme – reklamni spoti seveda odpadejo. Album Ectopia namreč kar bruha energijo v izrazitem cinematičnem tempu in le še podaljšuje njegovo vez z orkestralno-karnevalsko-kabarejsko preteklostjo, ki smo je bili vajeni že pri simfoničnih odvodih Foetusa. Le da gre tokrat še korak dlje, vokal skorajda povsem opusti - uporabljen je le še občasno kot dodatni inštrument -, spet angažira lepo količino pomagačev in skrbno ter eklektično pretrese svet funka, cenenega elektra, konkretno-komornih posegov, eksotičnih zvokov svetovnih etno muzik, fusion jazza, pridiha filma noir in še marsičesa. In to se povsem sklada tudi s samim naslovom plošče – torej Ectopia -, kar pomeni morbidna premestitev delov. Vse to se še kako sklada z njegovim vseprisotnim črnim humorjem - značilnim za vse njegove pretekle projekte -, saj tudi tokrat skozi ploščo razprostre mnogotere dele v kompaktno celoto.

Pripravlja Danny


Komentarji
komentiraj >>