... Livnijevi ni uspelo sestaviti vlade v Izraelu...
... Ameriška vojska v napadih v Siriji in Pakistanu pobila več civilistov, enega talibana....
... Hrvaška s kopijo FBI-ja za lepši jutri...
... Med Abhazijci in Gruzijci novi spopadi...
Ob 7.00h:
Cipi Livnijevi ni uspelo sestaviti nove vlade v Izraelu. Po številnih sestankih z opozicijo je dognala, da je želja po novih volitvah večja od želje po vladanju. Predsedniku Izraela, Šimonu Peresu je predlagala sklic predhodnih parlamentarnih volitev. Ta ima tri dni časa za odločitev in lahko, poleg predčasnega sklica volitev, ponudi možnost sestave vlade drugi stranki.
V sosednjo državo Sirijo pa je prvič vstopila ameriška vojska. Ta je po navedbah sirijskih uradnikov s štirimi helikopterji preletela vzhodno mejo, nakar naj bi pristali ter pobili osem civilistov v neki zgradbi v vasici Sukkiraya, osem kilometrov od iraške meje. Američani incident še preiskujejo.
Kolumbijski kongresnik Oscar Tulio Lizcano je po osmih letih ujetništva ponovno na svobodi. FARC-ovi uporniki so ga pridrževali v deževnem gozdu v zahodnem delu države. Oscar Lizcano je vnovičen znak na pojemajočo moralo med pripadniki FARC-a, saj je kongresnik pobegnil z upornikom, ki naj bi ga stražil.
Varšava je po 25 letih naporov odprla podzemno povezavo med severom in jugom glavnega mesta Poljske. Podzemna železnica šteje 23 postaj in prav toliko kilometrov.
Ob 8.00h:
V drugem krogu parlamentarnih volitev v Litvi, je konzervativna stranka Domovinska Unija le še povečala svoj volilni uspeh. Po neuradnih rezultatih naj bi okupirala 44 mest od 141, skupaj s še tremi sorodnimi strankami pa ima zagotovljeno večino v parlamentu.
V Mehiki so aretirali še zadnjega od Arellano bratov. Arellano-Felix združba je bil močan kartel za prekupčevanje s kokainom, ki so ga sestavljali bratje, a so po sinočnji raciji v Tijuani ujeli še zadnjega. Dobičkonosno delo kartela ki je na leto transportiral več sto ton kokaina v ZDA, čaka na nove interesente.
Na vzhodu demokratične republike Kongo, so uporniki, ki se borijo proti državni oblasti zajeli eno izmed glavnih vojaških oporišč. Povečani spopadi znova selijo ljudi, od avgusta naj bi ta predel zapustilo že več kot dvesto tisoč prebivalcev.
Ob 9.00h:
Slovensko zunanje ministrstvo je lep čas po dogodku, potrdilo, da od Bosne in Hercegovine pričakuje uradno poročilo o stanju in dejanjih slovenske veleposlanice v Sarajevu, Nataše Vodušek, ki naj bi v alkoholiziranem stanju zakrivila hudo avtomobilsko nesrečo. Socialdemokratska stranka Bih, pod vodstvom bivšega premiera Zlatka Lagumdžije, od institucij BiH zahteva jasen indic slovenski strani o nezaželenosti nadaljnje prisotnosti Voduškove v tej deželi. Obenem opozarja, da BiH ni kolonija, v kateri se lahko obnaša kot se hoče.
V bližini meje med Gruzijo in separatistično pokrajino Abhazijo je vzniknilo več spopadov. Gruzijska stran naj bi večkrat prestopila mejo in zakrivila več pobojev. Vodja Abhazije Sergej Bagapš je svoje rojake pozval naj »uporabijo vse sile in sredstva, ki so jim na voljo" v boju proti “terorističnim aktivnostim Tbilisija”.
Če je ameriška vojska v Sirija pobijala civiliste, je požela več uspehov v Pakistanu. Tam naj bi v letalskem napadu pobila dva ducata ljudi, med njimi višjega vodjo Talibanov, Mohammada Omarja. Pakistanski predsednik Asif Ali Zardari dodaja: “Ne toleriramo kršitev teritorialne suverenosti.”
Ob 10.00h:
Stranke, ki naj bi sestavljale prihodnjo vladno koalicijo, so uskladile skorajda vsa vsebinska vprašanja. Na mizi ostajajo le še pokojnine in pa za pogajalce slajši del – kadrovanje.
Hrvaška stvarnost je državo prisilila v hitro finalizacijo že dlje časa napovedanih sprememb v boju proti kriminalu. Odslej ima Hrvaška institucijo na las podobno ameriškemu FBI-ju. Davčna uprava, carina, tajne službe, državni inšpektorji in urad za preprečevanje korupcije bodo vsi primorani sodelovati in nemudoma posredovati informacije novemu uradu. Ta bo imel tudi sektor za sodelovanje z informatorji v podzemlju, skušali bodo rekrutirati svoje člane v podzemlje, njihove dejavnosti pa bodo strogo skrite pred drugimi represivnimi institucijami.
Avstralija je pričela uradno raziskavo v zvezi z afganistanskimi prosilci za azil, ki jih je vlada avstralskega premiera Howarda pred leti postavila pred dejstvo: vrnitev domov ali doživljenjsko vegetiranje na pacifiškem otočku Nauru. Večina se je vrnila v razburkano domovino, a deset do dvajset je bilo ob vrnitvi ubitih. Bivši minister za imigracijo Phillip Ruddock pravi, da so napake možne, dodaja pa da konvencije Združenih narodov ne omejujejo vračanja prosilcev za azil na nevarna področja.
Komentarji
komentiraj >>