Nabrali smo nekaj utrinkov 11. festivala slovenskega filma, ki je potekal med 22. in 25. oktobrom, in napovedujemo delavnice animacije v Mariboru in Ljubljani, Noč grozljivk v Kinodvoru, festivale Dokumentarci v Mariboru in Liffe.
Prazniki in krompirjeve počitnice prinašajo veliko filmskih vsebin, tako predstavljamo nekaj filmskih bombončkov ter program festivala DokMa in Liffe. Ker se je s sobotno podelitvijo nagrad zaključil 11. nacionalni filmski festival v Portorožu, boste v koncu oddaje slišali pregled nagrad festivala. Med spremljevalnimi dogodki FSF-ja je bila izvedena tudi diskusija o promociji slovenskega filma, s katere poslušajmo za začetek reprezentativno izjavo distributerja, po tem pa info blok:
Privlačen program napoveduje Kinodvor na Noč grozljivk v noči z 31. oktobra na 1. november. Na maratonu groze, gorja in gravža, kot pravijo na www.kinodvor.org, bodo prvič na velikem platnu pri nas predvajali šest novih grozljivk. Kurator programa Marcel Štefančič našteva in s svojim izborom prevrača štiri klišeje o žanru grozljivega filma. Prvi kliše je mnenje, da so zlati časi grozljivke že mimo, in drugi kliše, da so grozljivke predvidljive. Kot tretji kliše navaja, da kdor ne gleda grozljivk, nič ne zamudi, in prevprašuje tudi četrti kliše, ki pravi, da če si videl eno grozljivko, si videl vse.
Marcel Štefančič je za Noč grozljivk v Kinodvoru izbral šest filmov. Maraton se bo tako začel z Odsevom, priredbo nedavne korejske uspešnice Into the Mirror, ki naj bi bila vznemirljiva mešanica nenadnih preobratov in lovecraftovskega vzdušja, zaključil pa z zadnjo projekcijo ob 5 zjutraj, ko bo predvajan Črni božič, prav tako priredba, v tem primeru klasičnega slasherja iz leta 1974.
Manj grozljive vsebine se obetajo pod naslovom Kako narediti animirani film, pod katerim bosta že četrto leto potekali produkcijski delavnici risane animacije ter stop motion tehnike, ki ju pripravlja Šola uporabnih umetnosti Famul Stuart v sodelovanju s festivalom Animateka. Delavnici, ki bosta z izbranimi domačimi mentorji prijavljenim udeležencem odkrivali osnovne in nadaljevalne postopke dela na kratkometražnem animiranem filmu, bosta potekali ena za drugo, tako da se lahko po želji udeležite obeh delavnic, ponujajo pa tudi omenjene festivalske ugodnosti. Prijave torej pošljite na naslov famul3@siol.net.
Za štajerske fanatike animiranega filma pa poteka v sodelovanju Društva za razvoj filmske kulture in festivala Animateka delavnica stop animacije Premakni! na Srednji šoli za oblikovanje v Mariboru. Program delavnice se izvaja danes in jutri, dela pa bodo predstavljena tudi v okviru spremljevalnega programa 5. mednarodnega filmskega festivala DokMa.
---
Festival Dokumentarci v Mariboru - DokMa, ki bo potekal med 2. in 8. novembrom, je skrivnosten vse do nocoj, ko naj bi opolnoči objavil svoj program na novi spletni strani www.dokma.net. Sicer v programu posebej predstavlja sekcijo Eko DokMa, ki se ukvarja z ekološkimi vsebinami. Sekcija v petih delovnih dneh izpostavlja 5 aktualnih tematskih podpodročij ekologije: klimatske spremembe, voda, hrana, energija ter produkcija oziroma potrošništvo izdelkov in smeti.
Tako se bodo v ekološki sekciji med drugim predstavili filmi Ena voda ali One Water Alija Habashija o pomanjkanju vode, ter Naftni zlom, celovečerni dokumentarec Basila Gelpkeja in Raya McCormacka o izginjanju zalog nafte. Še posebej ameriški dokumentarci so režirani dramatično in z izjavami pomembnih strokovnjakov in javnih osebnosti predstavljajo predvsem zelo zaskrbljujoča in aktualna ekološka vprašanja, žal pa ponujajo odgovorov nanje. Tovrstnega poskusa se loteva nizozemski film Odpadki=hrana ali Waste=food, predpremierno predstavljen v okviru letošnjega nizozemskega fokusa v Kinu Udarnik, ki predstavlja inovetiven koncept C2C ali craddle to craddle, koncept reciklažne ekonomije, po katerem naj bi podjetja z oblikovanjem ekološko zavednega načina proizvodnje v procesu izdelave izdelkov, uporabljala razgradljive in ponovno uporabne surovine. Sekcijo bo v soboto zaključil ameriški film Pet pred dvanajsto Leile Connors Petersen in Nadie Connors, razvpit predvsem zato, ker ga je produciral in moderiral Leonardo DiCaprio.
V retrospektivni kategoriji Veliki dokumentarci se tokrat na festivalu DokMa predstavljajo zgodnji dokumentarni filmi Krzysztofa Kieślowskega. Mednarodni tekmovalni Medregionalni program je bil po novem odprt za prijave mladih režiserjev, nagrado školjko trikotničarko bo podelila mednarodna žirija za najboljše prvo ali drugo dolgometražno dokumentarno delo evropskih režiserjev in izbrala najboljši kratki dokumentarni film med deli evropskih avtorjev, starih do 35 let. V kategoriji Posebno slovenski bo mednarodna žirija že drugič podelila edino nacionalno nagrado lokvanj za najboljši slovenski dokumentarec do 45 minut ter zlati lokvanj za najboljši daljši dokumentarec, ki traja več kot 45 minut oziroma je celovečerne dolžine. Siceršnja nacionalna ignoranca do dokumentarnega filma se je potrdila tudi s pravkar minulim festivalom slovenskega filma, kjer so dokumentarni filmi žal v celoti izviseli.
Nekaj dokumentarnega programa boste zagotovo našli tudi na 19. LIFFe, ki predstavlja retrospektivo Želimirja Žilnika. Ljubljanski mednarodni filmski festival je že objavil svoj program, še vedno podeljuje nagrade vodomec v sekciji Perspektive, a nacionalni kulturni hram je tudi premaknil nagrado Amnesty International na svoj pomladni dokumentarni dogodek. Pri nagradah je novost letošnjega LIFFe še nagrada za kratki film, pod imenom nagrada zmaj pa občinstvo izbira najljubši film za odkup po novem med filmi iz več programskih sklopov letošnjega festivala. Več informacij o programu najdete na www.liffe.si.
---
Nagrade letošnjega festivala slovenskega filma ne presenečajo toliko kot opozorilo strokovne žirije, da je v ogled in oceno dobila preveč »diletantskih filmov«, kar kaže na to, da je morda selektor Jože Dolmark podlegel pritiskom, da mora v tekmovalni uvrstiti večje število filmov, kot bi jih sicer. Če pogledamo tekmovalni program celovečernih filmov, iz katerega je strokovna žirija žal izključila film Za konec časa Eme Kugler, ker je bil predvajan le v angleški različici, saj slovenska različica še ni zaključena, morda lahko potrdimo to domnevo.
Tekmovalni program celovečercev je na FSF-ju tudi sicer pustil vtis, da nekateri uvrščeni filmi še niso zaključeni, in da je bil izbor neuravnotežen, saj so se za iste nagrade potegovali produkcijsko in žanrsko povsem različni filmi. Nekaj filmov je tako nastalo v okviru televizijske igrane in dokumentarne produkcije RTV Slovenija, skoraj polovico tekmovalnih celovečernih filmov pa bi lahko uvrstili v kategorijo »neodvisne produkcije«, od filmskega sklada je bila namreč podprta le njihova povečava na 35mm filmski trak. Tako so omenjeni filmi ostali brez nagrad. Kot edina »resna filmska produkcija« v državi je nagrade popakiral film Vinka Moederndorferja, čeprav morda neupravičeno, ena bolj zabavnih utemeljitev žirije pa je bila tista za nagrado vesna, ki jo je dodelila Maji Martini Merljak za najboljšo stransko žensko vlogo predvsem zaradi do sedaj še ne videne sproščenosti v prizorih spolnosti.
Film Morje v času mrka v režiji Jureta Pervanjeta, sofinanciran s sredstvi filmskega sklada, tudi ni prejel nobene nagrade, kljub temu, da ga zaznamuje mogočna igralska zasedba na čelu z Borisom Cavazzo v vlogi osrednjega junaka Sebalda. Nastal je po literarni predlogi Mateta Dolenca kot del igrane produkcije Kulturnega in umetniškega programa RTV Slovenija. Velika prednost in slabost filma je tudi filmska fotografija, in sicer zaradi odlične tehnične opreme, ki pa je bila ekipi na razpolago le 14 dni, zato so posneli premalo kadrov. Valentin Perko, direktor fotografije, je bil zelo navdušen nad možnostjo, da je snemal s 4K kamero: