Zaradi dejstva, da je minuli teden zapustila Slovenijo angleška kraljica, je danes za spremembo eden izmed še kako redkih veselih začetkov novega tedna. Vztrajna evforija, naklonjenost dogodku in medijsko ustvarjeno veselje zaradi obiska njenega veličanstva, je v senco pozornosti pahnila marsikatero manj žlahtno temo. Izmed vsega so bili najbolj zabavni posnetki mimoidočih. Ti so si, kot bi z Lune padli, sproti izmišljevali, zakaj so evforični in zakaj je kraljica dober človek. Idealnejšega odnosa s podaniki si vladar v tujini res ne bi mogel želeti.

Vendar ta idealen odnos ne vključuje vedno samo pozitivnih čustev tlačanov do vladarja. Še dobro, da Berlusconi ni kralj, ker bi ga imeli potem vsi tako radi kot novo lastnico lipicanca.

Primer nasprotnega odnosa tlačanov do oblasti se dogaja pri naši zahodni sosedi Italiji, kjer že ves mesec potekajo protesti proti tako imenovanemu odloku Gelmini. Odlok med drugim predvideva zmanjšanje osebja, zaposlenega v šolstvu. Največjega nasprotovanja je deležen del, po katerem bi en učitelj na razred zamenjal sedanje tri. Dijaki slovenskih višjih srednjih šol so minuli teden v Trstu zavzeli prostore znanstvenega liceja Franceta Prešerna, poklicnega zavoda Jožefa Štefana, trgovskega zavoda Žiga Zoisa in pedagoškega liceja Antona Martina Slomška.

Dijaki se namreč ne strinjajo z vladno reformo šolstva, po kateri bo italijansko javno šolstvo dobilo kar 8 milijard evrov manj finančnih sredstev, izobraževalne ustanove z manj kot 300 dijaki pa bodo združene. Tako bodo imele vse slovenske šole v Italiji eno samo nezmotljivo ravnateljstvo. Italijanski premier pa je že napovedal, da bo proti taki zasedbi šol nastopil kar z izrednimi policijskimi ukrepi. Očitno je stvar še kako pomembna za Berlusconija, za katerega še zdaj ni jasno, ali je večji fašist od nedavno umrlega Haiderja ali pa je zgolj domoljuben vladar, ki pač ne mara kaj preveč svojih državljanov, ki so med drugim tudi slovenske narodnosti.

S sobotnega protesta se nam je oglasil posebni odposlanec Radia Študent, ki se je pogovarjal z eno izmed protestnic:

Zaradi tega odnosa do državljanov je Berlusconi tudi napovedal, da ne bo dovolil zasedb univerz in da bo protestnike preganjala policija. Vendar upanje vedno ostaja, kakor ostaja dobro in zlo. V Rimu se je namreč v soboto zbralo kar dva milijona in pol protestnikov. Zbrali pa se niso, da bi šli s premierjem na kavo, ampak da bi oblasti in javnost poslali jasno sporočilo glede napovedane reforme.

Toliko o avtonomiji univerz v državi, kjer je bila podpisana slovita bolonjska deklaracija, ki jo, za zdaj še brezplačno, s posebnim priborom uživamo slovenski študentje skoraj vsak dan v svojem študijskem letu. Avtonomija univerze je bila minuli teden tudi pri nas pikantna tema. Na mariborski univerzi se je mudil kar kriminalist, ki je želel opraviti informativni razgovor s profesorjem fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede in nekdanjim predsednikom senata za akreditacije republiškega sveta za visoko šolstvo, Dejanom Škorjancem, zoper katerega je nekdanji rektor mariborske univerze Ludvik Toplak nedavno vložil ovadbo. Kriminalist naj bi zbiral obvestila v zvezi s sumom zlorabe položaja uradne osebe v postopkih verifikacije novih študijskih programov ekoremediacija I in ekoremediacija II.

Rektorji, ki so bili ogorčeni nad dejanjem policije, so v izjavi za javnost poudarili, da so univerze del evropske civilizacije in da nepovabljeni pripadniki policije, varnostnih služb in oboroženih sil nimajo pravice vstopiti v njihove prostore. Gre za programa Evropskega središča Maribor, katerega predsednik je Toplak. Evropsko središče Maribor pa je v dosedanjem postopku med drugim zahtevalo izločitev Škorjanca, takrat predsednika akreditacijskega senata, ker naj bi obstajal dvom o njegovem nepristranskem odločanju.

A v Ljubljani ni nič bolje. Po študentskih volitvah sledi čas, ki spominja na 1. januar, ko vsi mačkasti vstopimo v novo leto z energijo, ki smo jo nabrali v veselem decembru. Konec je veselega oktobra in konec alkoholu slavospevnih predvolilnih žurov, konec poučnih predvolilnih ekskurzij, vrtnic sumljivih nenaravnih barv ter stojnic z zastonj zadevami. Tako je, bliža se dan mrtvih, ki ga je prehitela - po mnenju Neodvisne študentske mreže - tudi smrt študentske demokracije ŠOU v Ljubljani, ki so jo Modri dostojno pokopali s skoraj vsemi častmi pred sedežem ljubljanske univerze.

Volitve v študentski zbor ŠOU v Ljubljani so že nekaj let volitve brez prave izbire. Če se je pred dvema letoma poleg prevladujoče Samostojne akademske skupine pojavila celo Lista prijateljev SAS, so letos Oranžni še formalno poskrbeli, da na šestih fakultetah ne bodo imeli konkurence. Dva dni pred iztekom roka za vložitev kandidature je namreč volilna komisija, ki te pravice med drugim sploh nima, spremenila razpis, ki ga je že pred tem objavil študentski zbor. Vanj so izrecno zapisali, da se kandidature sprejemajo osebno ali po navadni pošti. Ker so Modri kandidati s šestih fakultet poslali kandidature po priporočeni pošti, so se njihovi Oranžni protikandidati pritožili, da Modri niso upoštevali razpisnih pogojev. Tako je volilna komisija razveljavila njihove kandidature.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

V petek, 31. okrobra, bo od 21. ure dalje v prostorih Kiberpipe na Kersnikovi 6 v Ljubljani sklep razstave zbirke z IBMI. Kiberpipin računalniški muzej je letos odprl svoja vrata že 5. sezono, in sicer z začasno razstavo zbirke, ki jo je podaril IBMI - Inštitut za biomedicinsko informatiko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Razstava obsega nekaj edinstvenih eksponatov, ki so jih v 70. ter 80. letih uporabljali na inštitutu. Med drugim tudi luknjalec kartic IBM 29 in luknjalec preverjalnik kartic IBM 129, s katerimi si bodo lahko obiskovalci odprtja natisnili želeno vsebino na luknjano kartico, nekdaj najbolj razširjen medij shranjevanja računalniških informacij.

V nedeljo, 2. novembra, ob 20. uri bo v KUD France Prešeren v Ljubljani odprtje jubilejne 15. sezone Impro lige. Leta 1993 jo je ustanovilo Gledališče Ane Monro, od tedaj pa se je gledalcem predstavilo že prek 500 improvizatorjev in 40 skupin. Prva letošnja predstava nosi naslov Dan po dnevu mrtvih, vstopnina pa znaša 6 evrov oziroma za študente 5 evrov.

Pod tutorstvom Jureta G. je svoj premierni infoblok sestavil Peter J.