Ukrepe italijanske vlade, povezane z javnim šolstvom, so v zadnjem mesecu pozdravili izključno protesti dijakov, študentov ter zaposlenih v šolskem sektorju. In ker ima vladajoča stranka premierja Silvia Berlusconija večino tako v parlamentu kot v senatu, na drugi strani pa šibko opozicijo, je bojazen protestnikov razumljiva. Najvidnejši podporni trio novih sprememb - premier Berlusconi, ministrica za šolstvo Mariastella Gelmini in finančni minister Giulio Tremonti - so z reformami udarili nenadoma in doživeli prav takšen odgovor.

V širšem kontekstu gre za del globalne preobrazbe šolskega sistema, podreditev izobrazbe prostemu trgu, nadvlado in diktaturo kapitala nad šolstvom, kar ni le specifika Italije. Amerikanizacija šolskega sistema se z neizmernim odobravanjem politikov širi kot bolezen. V luči tovrstnih prizadevanj se ima odviti tudi privatizacija javnih univerz v last zasebnih fundacij.

O zakonu smo govorili z naključnim protestnikom:

Svoje je povedal tudi anarhistični aktivist Luigi:

Po mnenju Gelminijeve je nujno s ponovnim uvajanjem hierarhije in spoštovanja avtoritete popraviti škodo, ki so jo povzročili protesti iz maja 1968. Njeno predstavo o tem revolucionarnem in verjetno najpomembnejšem napredku na področju šolstva lahko povežemo s spremembami osnovnošolskega sistema, ki šolstvo vračajo v čase popolnega cerkvenega upravljanja.

Takratna manipulacija je temeljila na tezi, da šola vzgaja kmeta za upornika, kar pa so uravnovešali s primerno učno snovjo in represivnim pristopom. Tako bo na predmetniku ponovno državljanska vzgoja, učenec bo brezplačno prejel italijansko ustavo, med drugim bo uvedeno ocenjevanje vedenja, na podlagi katerega bo učenec lahko tudi ponavljal razred.

Koalicijska stranka Severna liga, znana po sovražnem odnosu do tujcev, poskuša italijansko čistokrvnost ohraniti z rasističnim amandmajem, ki postavlja imigrantske učence v ločene razrede od preostalih. Nadzorno-vzgojno funkcijo prav tako odraža uvedba nošenja predpasnika za šolarje, poneumljanje naroda pa bo z odpravo obveznega šolstva do 16. leta starosti popolno.

Zaradi osemmilijardnega odtegljaja šolskih proračunskih sredstev in posledičnega zmanjšanja števila učiteljev ter drugega zaposlenega osebja pa bo trpela kakovost izobrazbe. Mnenje o napovedanih ukrepih nam je najprej zaupal študentski protestnik:

O reformi in glasovalnih navadah v italijanskem parlamentu je več povedala novinarka s Primorskega:

Kako pa so se tržaški študentje in dijaki odzvali na zgoraj omenjene vladne ukrepe, smo povprašali na protestnem shodu v središču Trsta. Zanimivo, medtem ko so študentje ubrali nekoliko bolj prefinjene taktike, so dijaki reagirali zelo radikalno. O akcijah na srednjih šolah nam je zaupala dijakinja Valerija Oblak:

Zamejski Slovenci bodo v vsesplošnem kaosu javnega izobraževanja zaradi specifičnosti v italijanskem prostoru občutili posledice reforme. O tem smo se pogovarjali s tržaškim univerzitetnim profesorjem Alessandrom Sfrecolo:

Poleg tega smo se pogovarjali še s predstavnikom slovenske manjšine Igorjem Gabrovcem:

Jutranji uri navkljub se je na protestu zbralo med pet in deset tisoč ljudi. Namen vseh je bil isti, pogledi na dogajanja pa so bili različni. Kljub temu da za pridobivanje simpatizerjev Berlusconi ubira taktiko političnega hujskaštva proti opoziciji pa so se zaradi resnosti grožnje številni demonstranti kljub morebitni drugačni politični opredelitvi združili in označili proteste kot izključno protireformne.

Več nam je povedal eden od demonstrantov:

O vtisih s protesta je govoril tudi predstavnik slovenske manjšine Igor Gabrovec:

S tem protestnim shodom se je v Trstu razpoloženje zagovornikov javnega šolstva dvigalo in prav tako začasno umirjalo. Toda kljub uspešnemu protestu si ne delajo utvar in že razmišljajo o prihodnjih ukrepih. Najprej Igor Gabrovec:

O naslednjih korakih je spregovorila tudi Valerija Oblak:

Toda Italija je le košček v svetovnem mozaiku kapitalizma. To, kar se dogaja naši sosedi, se dogaja tako pri nas kot povsod drugod po svetu. Javno se s silovito hitrostjo spreminja v privatno. In ker je globalno tudi moderno, se spodobi, da se nekaj na tej ravni tudi ukrene. Do tega sklepa so do zdaj prišli številni študentje v vsaj osemnajstih državah s petih kontinentov, ki se bodo 5. novembra pod skupnim geslom »En svet - en boj, izobrazba ni naprodaj!« zoperstavili komercializaciji šolstva.

Poporodne muke s protesta sta s pomočjo Jureta G. ustvarila novinca Tamara in Kookie.