Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
JE LAHKO OBAMA DOLGOROČNO NEVARNEJŠI OD McCAINA? (4228 bralcev)
Ponedeljek, 3. 11. 2008
Boris V.



Obama je za množice tako v ZDA kot v Evropi več kot zgolj politična figura, več kot samo še en predsedniški kandidat. Obama je viden in doživljan kot preporod Združenih držav, kot nekdo, ki bo v Belo hišo vstopil z izključno humanitarnimi motivi. Bil naj bi »deus ex-machina«. Je to res?

JE LAHKO OBAMA DOLGOROČNO NEVARNEJŠI OD McCAINA?

Ameriške predsedniške volitve so politični in družbeni dogodek, ki ga z zanimanjem spremlja skoraj cel svet. Letošnje so še posebej zanimive, saj se končuje osemletno obdobje predsednikovanja Georga Busha in njegove administracije, Združene države in svet, še posebej Evropa, pa pričakujejo poraz takšne uničevalne politike. Tega pa naj bi prinesla zmaga demokratskega kandidata Baracka Obame. Obama je za množice tako v ZDA kot v Evropi več kot zgolj politična figura, več kot samo še en predsedniški kandidat. Obama je viden in doživljan kot preporod Združenih držav, kot nekdo, ki bo v Belo hišo vstopil z izključno humanitarnimi motivi. Bil naj bi »deus ex-machina«.

Primerja se ga z Billom Clintonom, ki naj bi bil popolno nasprotje Busheve politike, čeprav je za časa Clintonove administracije ameriška vojska napadla tako Afganistan, kot Irak, Zvezno republiko Jugoslavijo in tovarno zdravil v Sudanu. To pa so samo najbolj brutalne oblike ameriške zunanje politike. K temu je treba dodati še smrtonosne sankcije, ki povzročajo še več civilnih žrtev. Vseeno je Clintona Obama z veseljem sprejel za svojega podpornika. Za svojega podpredsedniškega kandidata je vzel senatorja Joea Bidena, ki je iraško vojno na začetku podprl. To vse nakazuje, da Obama ni sposoben reza, ki ga ljudje pričakujejo, to pa nakazujejo tudi njegove izjave o Iraku, Pakistanu in Afganistanu, če se ustavimo zgolj pri najbolj pereči od zunanje političnih tem - vojnah. Poslušajmo Obamino izjavo glede Pakistana:



To pa je Obama dejal v pogovoru za televizijsko hišo ABC News, ko je bil pakistanski predsednik še vedno general Pervez Mušaraf:



Vojaški poseg v Afganistanu se zdi Obami torej čisto legitimno in najbolj racionalno početje ter nekaj, pri čemer treba vztrajati. Obama je nastopil tudi na oddaji televizije Fox, skrajne republikanske medijske trdnjave in v pogovoru z legendo agresivnega populističnega novinarstva Billom O'Reilleyem povedal tole o Pakistanu:



Na isti oddaji je takole govoril o Iranu, ki je po Bushevi logiki na osi zla. Spomnimo, da je Obama obljubil spremembo politike in dialog z iranskim predsednikom Mahmudom Ahmadinedžadom:



Bill O'Reilly je Obamo izzval glede njegovega nasprotovanja okrepitvi ameriških vojaških sil v Iraku, ki naj bi po prepričanju Busheve administracije že proizvedla uspeh, Obama pa se je takole odzval:



Ja, morda bodo morali Iračani še plačevati vojne reparacije Združenim državam. V nadaljevanju boste poslušali mnenje priznane novinarke, aktivistke in avtorice več knjig, Naomi Klein, ki takole okrca Obamo:



Problem Obame naj bi bila tudi izbira svetovalcev, Naomi še posebej izpostavi Jasona Furmana, o katerem pove sledeče:



Slavni kritik ameriške zunanje in notranje politike, Noam Chomsky, ne dvomi v to, koga je treba voliti v državah, ki se lahko obrnejo v katerokoli smer.



Chomsky pa tudi ne enači politik obeh glavnih ameriških strank. Takole odgovarja na kritike tretjih kandidatov, češ da je vseeno, ali bo zmagal republikanec ali demokrat:



Na vprašanje ali bi bilo treba neprestano pritiskati na Obamo ali s kritiko počakati do izvolitve, Naomi Klein pravi:



Za domač vpogled v Obamin potencial smo govorili z Ervinom Hladnikom Milharčičem, nekdanjim dopisnikom Dela iz Združenih držav in še bolj nekdanjim sodelavcem Radia Študent, ki trenutno piše za Dnevnik:



Kako pa Milharčič pojasnjuje Obamine izjave, da ne bo niti za hip okleval pri uporabi ameriške vojske za zaščito ameriških interesov:



Jutri naj bi bil torej »Dan D«. Ali pa tudi ne. V vsakem primeru se lahko homoseksualna skupnost v ZDA, srednji razred in pripadniki vseh etničnih manjšin upravičeno nadejajo pozitivnih sprememb, drugače pa je za tiste prebivalce planeta, ki prebivajo znotraj con ameriškega interesa. Ti bodo doživljali Obamo manj pravljično. In če bo Obamin PR še naprej tako priden kot je bil do sedaj, obstaja velika nevarnost, da bomo ameriške avanture ne le nehali obsojati, temveč se bomo vsi na ves glas drli: »Ich bin ein Obama!«.

Zeitgeist o potencialni nevarnosti Obame kot predsednika je pripravil Boris.


Komentarji
komentiraj >>

Peru
IvanGod [19/09/2017]

http://recoverperu.org
odgovori >>

Re: JE LAHKO OBAMA DOLGOROČNO NEVARNEJŠI OD McCAINA?
depresivc [31/03/2011]

dobr prikaz, toda SHIT!!! videi obame kot tudi videi chomskega NE DELAJO! škoda, škoda...! rubrika zeitgeist rules
odgovori >>