Ponedeljek, 14.4. ob 14h
Univerzitetni info blok (Nadja N.)
Torek, 15.4. ob 14h Prejšnji teden so v Centru Evropa predstavili dosedanje izkušnje pri vključevanju v projekte Jean Monnet. Projekt je namenjen izobraževalnemu - raziskovalnemu delu v zvezi z najrazličnejšimi vidiki evropskega povezovanja.(Lucija G.)
Sreda, 16.4. ob 14h: Udeleženci mednarodnega kongresa študentov novinarstva, s katerimi bi naj klepetali že v petkovi oddaji, so se medtem že preselili v Sarajevo, kjer poteka drugi del kongresa. Iz Sarajeva se nam bo javila Katja Ž.
Četrtek, 17.4. ob 14h: Včeraj popoldan so člani posebnega odbora pri Zvezi nacionalnih študentskih organizacij v Evropi (ESIB) na FDV-ju predavali in razpravljali o problematiki komercializacije visokega šolstva. Z njihovimi ugotovitvami vas bo seznanila Lucija G.
Ponedeljek, 14.4. ob 14h: Univerzitetni info blok
V preteklem, bolj zimskem, kot pomladnem tednu so nam največ informacij poslali iz štajerske prestolnice, kjer se še kar naprej ubadajo s svojim neizvoljenim rektorjem.
Študentska organizacija Univerze v Mariboru je tako v ponedeljek pripravila projekt študentskega glasovanja o rektorskih kandidatih. Glasovanje je do srede potekalo na vseh članicah mariborske univerze, razen na kranjski Fakulteti za organizacijske vede. Izkazalo se je, da so študentje premalo seznanjeni z rektorskimi kandidati in njihovimi programi. Na posameznih fakultetah so dobili največ glasov tisti kandidati, ki tam poučujejo in jih študentje zato bolj poznajo. Skupno je največ glasov dobil dekan Pedagoške fakultete, dr. Joso Vukman. Če pa bodo tisti, ki bodo volili novega rektorja upoštevali želje študentov, pa bomo videli že 16. aprila, ko bo potekal prvi krog volitev že težko pričakovanega novega rektorja.
Da se bodo lažje odločili koga voliti, so na mariborski univerzi pripravili dve javni predstavitvi kandidatov. Tukaj so se kandidati naužili medijske pozornosti in javnost seznanili s svojimi programi. Izkazalo se je, da se vsi zavzemajo za prenovo in dopolnitev študijskih programov, večjo avtonomijo članic univerze, preoblikovanje podiplomskega izobraževanja in dvig študentskega standarda. Ah, kolikokrat smo že slišali te besede ...
V mestu ob Dravi pa se zatika tudi pri ustanavljanju medicinske fakultete. Da bi se stanje izboljšalo, je v sredo vodstvo Univerze v Mariboru s predstavniki nekaterih občin, zdravstvenih ustanov in podjetij iz severovzhodne Slovenije podpisalo pismo o nameri. S tem so se zavezali, da bodo sodelovali pri zagotavljanju kapitala za razvoj nove medicinske fakultete. Do septembra 2005 bi naj zagotovili 220 milijonov tolarjev. Ta denar jim bo prišel še kako prav, saj gre tokrat zares. Svet vlade za visoko šolstvo je na petkovi seji končno podal soglasje k ustanovitvi Medicinske fakultete. Kdaj pa bo študij zares zaživel, lahko samo ugibamo.
V zmajevem mestu pa duhove trenutno najbolj buri nastajajoča diplomatska akademija v Portorožu. Ministrstvo za zunanje zadeve je s FDV-jem prekinilo sporazum o izvajanju specialističnega študija mednarodnih odnosov - bojda zaradi tega, ker je zmanjkalo študentov. Minister Rupel pa naj bi že naslednji dan podpisal sporazum s Pravno fakulteto in diplomatsko akademijo, ki nastaja v Portorožu. Rupel bi naj na nastajajoči šoli poučeval tudi sam v polnem delovnem razmerju. Pridružili pa naj bi se mu še Anton Grizold, Iztok Simoniti, Ernest Petrič in drugi. Očitno jim njihovo delo dopušča ogromno prostega časa ali pa so se samo pripravljeni žrtvovati za dobro slovenske diplomacije. Slava jim!
Na ministrstvu so bili ogorčeni zaradi očitkov in so pojasnili, da so po zakonu dolžni poskrbeti za izobraževanje diplomatov. Zato so sprejeli predlog za sodelovanje pri magistrskem študiju diplomacije na nastajajoči ustanovi. Dejali pa so, da je finančna podpora vezana na odločitve Sveta za visoko šolstvo, ki mora odobriti program. Rupel je že dokazal, da zna nekaterim ljudem pihati na dušo, morda mu bo tudi tokrat uspelo.
Na šolskem ministrstvu pa so se radodarno odločili, da objavijo razpis študijske pomoči za subvencioniranje šolnin za izredni študij v naslednjem študijskem letu. Gre za subvencioniranje šolnin za izredni študij strokovnih delavcev, ki so vpisani v univerzitetni oziroma visokošolski program izrednega študija. Ministrstvo bo podelilo največ 190 subvencij kandidatom za študijsko pomoč.
Fundacija Ad Futura se še kar naprej ukvarja sama s sabo. Ustanovljena je bila s strani države, da bi zagotavljala zlasti finančno pomoč za študij slovenskih študentov na tujih univerzah, za študij tujcev v Sloveniji ter za znanstveno-raziskovalno sodelovanje. V dobrem letu in pol obstoja je objavila samo en razpis za štipendije, se pa intenzivno ukvarja s čakanjem na svojega prvega direktorja. Nadzorni svet fundacije se je ponovno odločil za ponovitev zadnjega razpisa za to funkcijo, čeprav je edini kandidat izpolnjeval razpisane pogoje. Razpis bodo po novem objavili tudi v dnevnem časopisju in s tem pozvali širši krog ljudi, ki bi se morda želeli prijaviti na razpis, pa ne prebirajo Uradnega lista. Prejšnji razpis je bil namreč objavljen samo v slednjem. Samo upamo lahko, da na koncu ne bodo nasrkali štipendisti.
Na eni izmed večjih slovenskih fakultet, na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, ugotavljajo, da je komunikacija med profesorji in študenti otežena. Na fakulteti so se odločili, da bodo težavo odpravili s pomočjo interneta. Prve vsebime so na spletu predstvili že leta 1995, v zadnjem času pa so oblikovali portal, ki združuje najrazličnejše vsebine. Zaokrožili so jih v tri vsebinske sklope in sicer: portal za javnost, za zaposlene in za študente.
Fakulteta bo dosedanji program univerzitetnega študija na do- in podiplomski ravni v letošnjem letu v celoti prilagodila načelom Bolonjske deklaracije. Zato bodo pripravili programe 3+2, s katerimi bodo povečali izbirnost predmetov, povečalo pa naj bi se tudi samostojno delo študentov. Z večjo vključenostjo študentov v raziskovalno delo pa se bo morala izboljšati tudi komunikacija med vsemi udeleženci pedagoškega procesa. Ali nameravajo še naprej povečevati delež izrednega študija, na račun katerega v njihov žep kane marsikateri tolar in zaradi česar so morda za kvaliteto prikrajšani redni študenti, tega ne omenjajo.
Med vikendom so bili aktivni študentje novinarstva. V soboto se je na Fakulteti za družbene vede začel 18. kongres študentov novinarstav z naslovom Under PRESSure, ki poteka v okviru Foruma evropskih študentov novinarstva. Soboto so posvetili problematiki političnih pritiskov, nedeljo pritiskom kapitala, danes pa so se ukvarjali z verskimi pritiski. Tokratni kongres, ki se ga udeležuje 110 študentov iz 32 držav, prirejata društvi študentov novinarstva FEJS iz Slovenije in BiH. Tako bodo v torek odpotovali v Sarajevo, kjer bodo tematiko kongresa osvetlili še s stališča večkulturne in večnarodnostne države. Kongres pa se bo končal konec prihodnjega tedna.
Več o dogajanju na omenjenem kongresu boste slišali v sredini oddaji Kaj pa univerza, ko se nam bo iz sarajeva javila Katja Ž.
V jutrijšnji oddaji pa pričakujte poročilo o dosedanjih izkušnjah s projektom Jean Monnet, ki ga je leta 1990 začela izvajati evropska komisija na pobudo evropskih univerz. Projekt je namenjen strokovnemu in izobraževalnemu delu, povezanemu z najrazličnejšimi vidiki evropskega povezovanja, predstavili pa so ga prejšnji teden v Centru Evropa.
V pričakovanju sončnih žarkov si je vikend s pisanjem info
bloka krajšala Nadja N., v besedo ji je tu in tam skočila
Lucija G.
Torek, 15.4. ob 14h: Prejšnji teden so v Centru Evropa predstavili dosedanje izkušnje pri vključevanju v projekte Jean Monnet.
Leta 1990 je Evropska komisija na pobudo evropskih univerz začela izvajati projekt Jean Monnet, ki je namenjen strokovnemu in izobraževalno-raziskovalnemu delu, povezanemu z najrazličnejšimi vidiki evropskega povezovanja. V projektu lahko sodelujejo univerze in druge visokošolske institucije iz držav članic ter kandidatk.
Evropska komisija univerzam finančno in tehnično pomaga pri vzpostavitvi študijskih programov za poučevanje različnih vidikov evropskih integracij Profesorji, ki že poučujejo evropske integracije, lahko preko projekta pridobijo naslov naziv “Jean Monnet Chair”, po naše Jean Monnet stolica.
V trinajstih letih obstoja projekta Jean Monnet je v državah članicah EU nastalo kar 2500 novih projektov s področja evropskih integracij. V Sloveniji se je v projekt lansko leto vključila Ekonomska fakulteta in sicer s programi , ki jih izvajata prof. dr. Mojmir Mrak in prof. dr. Andrej Kumar.
Osnovne značilnosti Jean Monnet projektov in aktivnosti, ki jih na Ekonomski fakulteti izvaja dr. Kumar, je prejšnjo sredo v Centru Evropa predstavila sekretarka za projekte Jean Monnet Tadeja Žabkar, redni profesor na katedri za denar in finance na Ekonomski fakulteti dr. Mojmir Mrak pa je predstavil svoj modul “European Monetary and Financial Integration”.
Posebnost projekta je v tem, da ga mora fakulteta sofinancirati z vsaj dvajsetimi odstotki vseh sredstev, v praksi pa je ponavadi potrebno več sredstev, približno 50 odstotkov. Projekt prof. Dr. Andreja Kumarja, predstojnika katedre za mednarodno ekonomijo na Ekonomski fakulteti je bil tako ocenjen na 45.000 evrov, od tega bodo od komisije v treh letih dobili “le” 24.000 evrov projektnega denarja.
Naslednja značilnost pa je ta, da se mora projekt obvezno izvajati še dve leti po tem, ko se preneha njegovo financiranje. Tudi o tem se je po predstavitvi s prof. dr. Mojmirjem Mrakom pogovarjala Lucija.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 37 (6:16)
Vtoč.: Zanima me, ko ste se prijavili...
Iztoč.:.... še spremenu, ampak dobro, bomo pač to v prihodnje.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Na koncu smo za rokav pocukali že prej omenjeno sekretarko za projekte Jean Monnet, Tadejo Žabkar, skorajšnjo diplomantko ekonomske fakultete.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 40 (1:35)
Vtoč.: Ti pa boš kmalu ...
Iztoč.:.... med slovenskimi študenti je to kr popularno.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Na prvi pogled zelo enostavno. Pošlješ prošnjo in dobiš denar za nekaj, kar že počneš. Resnica pa je daleč od tega. Prijava in sodelovanje pri projektu zahteva ogromno birokracije. Jean Monnet modul je najbolj skromna od oblik vključevanja v omenjeni projekt. Ne glede na obliko vključevanja pogodbe z Brusljem podpisuje Univerza v Ljubljani, pri tem pa prihaja do neljubih zamikov pri financiranju, tako zaradi birokracije na sami univerzi kot v Bruslju, kjer je v primeru profesorja Mraka ocenjevanje poročila o lanskem delu trajalo kar pol leta.
To niti ne bi bilo tako pomembno, če ne bi polovice denarja dobili na začetku izvajanja projekta, preostanek pa šele potem, ko v Bruslju pregledajo poročilo. To v praksi pomeni, da mora za pol leta z denarjem priskočiti na pomoč fakulteta. Tudi to je morda razlog, da se doslej na naši Univerzi niso pretirano pogumno odločali za vključevanje v omenjeni projekt Jean Monnet ali pa si to lahko privoščijo le fakultete, ki se že tako ali tako izdatno financirajo na račun izrednih študentov. (Lucija G.)
Četrtek, 17.4. ob 14h: Problemi globalizacije visokega šolstva
Beseda “globalizacija” je postala povsem vsakdanja, saj smo se že povsem navadili na njeno rabo in zlorabo v najrazličnejših medijih. Ob omembi te besede se nam nehode pred oči prikradejo slike tako imenovanih “antiglobalistov”, ki se jih ponavadi prikazuje kot navadne huligane, ki razbijajo McDonaldse.
Toda boj za pravičnejšo globalizacijo ne poteka samo na ulicah in problem lglobalizacije ni samo v materialnih dobrinah in trgovanju z njimi na način, da nekateri profitirajo in drugi obubožajo. Vse bolj je v igri tudi trženje do nekdaj brezplačne in vsem enako dostopne dobrine, znanja. Tudi v Sloveniji je zaznati pozive k uvajanju šolnin in odpiranje vse večjega števila dragih in elitnih zasebnih visokošolskih zavodov. Ali nas čaka na področju visokošolskega izobraževanja in izobraževanja nasploh to, kar se dogaja z javnim zdravstvom? Javni zdravstveni domovi so takorekoč samo še za revne.
Morda bo tej temi v prihodnje namenjeno več pozornosti že zaradi dejstva, da se je visoko šolstvo pojavilo na dnevnem redu pogajanj o Splošnem sporazumu o trgovini s storitvami, tako imenovani GATS, v okviru Svetovne trgovinske organizacije – WTO.
Ali bo tudi v Sloveniji visokošolsko izobraževanje postalo zgolj tržno blago, študent pa le kupec? Na to vprašanje poskušajo odgovoriti udeleženci dvodnevnega seminarja, ki se včeraj in danes odvija na Fakulteti za družbene vede in smo ga napovedali že v včerajšnji oddaji. Pod organizacijo omenjenega dogodka se je podpisala Študentska organizacija Slovenije, katere predsedstvo se je tik pred zdajci, to je predvčerajšnjim, zbralo na konstitutivni seji in tako tudi uradno začelo delo krovne študentske organizacije v državi.
Takoj po uradnem zagonu je ŠOS včeraj že gostila pet predstavnikov Zveze nacionalnih študentskih organizacij v Evropi, krajše ESIB. Če smo še natančnejši: to so člani posebnega odbora omenjene organizacije, ki se ukvarjajo ravno s problemom komercializacije visokega šolstva.
Predavatelji iz Velike Britanje, Nizozemske, Finske, Švedske in Italije so magistranti in mladi raziskovalci, ki se ukvarjajo s problemi globalizacije visokega šolstva, ki nam poleg številnih možnosti ponuja tudi veliko pasti. Teh se naši vodilni na področju visokega šolstva, ki se slepo držijo za krilo mame Evrope in kobacajo za njo, še vse premalo zavedajo.
Ena izmed predavateljic se je lotila razlage pojma transnacionalnega izobraževanja, angleško “Transnacional Education” ali krajše TNE. Pojem je potrebno razlikovati od tako imenovani mednarodne mobilnosti. Pri slednjem se premikajo študenti, pri TNE pa gre dobesedno za premikanje znanja. Za nazornejšo predstavo o tem, kaj pomeni premikanje znanja, bom uporabila kar slikovit primer predavatelja z Nizozemske. Njegova univerza (University of Tampere) je namreč ustanovila kampus na Kitajskem, kjer študenti drago plačujejo za želeno izobrazbo. Omenjeni kampus je tako dobesedno “molzna krava” matične univerze na Nizozemskem.
Takih in podobnih primerov je še veliko. Če smo že na začetku omenjali vodilno svetovno multinacionalko za proizvodnjo in prodajo “junk” hrane, povejmo še, da ima omenjena korporacija celo svojo univerzo, kjer izobražuje svoje zaposlene. Seveda se postavlja vprašanje, koliko je ta izobrazba vredna zunaj omenjenega korporativnega sistema, kot tudi bolj splošno vprašanje, kdo in kako bo nadziral svetovni trg znanja, ko je včasih nemogoče pomesti še pred lastnim pragom. Vprašanje je še posebej na mestu zaradi dejstva, da postaja znanje vse bolj stvar nakupa in prodaje. Tudi zaradi pripomočkov, ki jih potrebujemo pri tem. Resnici na ljubo, svinčnik in papir že dolgo nista več dovolj. In to dobro ve tudi Bill Gates.
Če se vrnem na včerajšnji del seminarja na FDV-ju bi lahko rekla, da so predavatelji podali predvsem iztočnice in izkušnje iz lastnih držav in univerz, ne pa konkretnih odgovorov v smislu, kaj naj storimo, da se izognemo pastem globalizacije visokega šolstva.
Morda pa bomo več odgovorov izvedeli na današnji okrogli mizi, ki bo ravno tako potekala ob petih na FDV-ju in na katero so poleg že omenjenih predstavnikov ESIB-a povabili še predstavnike pristojnih ministrstev za šolstvo, delo ter za gospodarske dejavnosti ter predstavnike visokošolskih inštitucij in gospodarstva. Nekatere smo opazili že na včerajšnjem predavanju.
Del seminarja o globalizacijskih izzivih visokega šolstva je spremljala in o njem razmišljala Lucija
Komentarji
komentiraj >>