Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Kongo Zastava off (4448 bralcev)
Torek, 4. 11. 2008
Urh



... direktno iz volitev v ZDA se nam javlja redna poročevalka Lidija Poljaček ...
... Kitajska in Tajvan sta v imenu kapitalizma podpisali zgodovinske sporazume ...
... močna eksplozija na jugu Tajske ...
... spopadi ob evropski konferenci o priseljevanju v Franciji ...
... Ban Ki Moon bo obiskal krizno vzhodno območje v DR Kongo ...


NAPOVEDNIK

Fiat, ki je pred kratkim kupil srbsko državno avtomobilsko firmo Zastava, ki je nam še kako poznana iz jugoslovanskih časov, se je odločil, da bo umaknil proizvodnjo modelov: zastava 101, jugo in jugo florida v Srbiji. Morda so ugotovili, da policija v Srbiji s stoenkami pač ne more preganjati kriminalcev v BMW-jih, in so se zato odločili za nov kraj, kjer bodo izdelovali nekdanje paradne konje Jugoslavije. In država, kamor se seli izdelava teh legendarnih avtomobilov, je Kongo. Če se ne prodajajo več v Srbiji, potem jih je pač treba preseliti v Kongo, saj Fiat glede na tamkajšnjo gospodarsko situacijo upa, da bi se posel z jugoti lahko obnesel.

Seveda gre še za eno potezo, ki jo bo skušala korporacija Fiat prikazati kot dobronamerno, saj naj bi ljudem v Kongu omogočila, da se vozijo z jugoti. A gre na koncu spet za farso. Če se nekaj pač ne obnese več v manj razvitih državah v Evropi, potem to preseli v Afriko - in morda bo tam posel cvetel. In morda lahko tudi spremenijo ime, da bo od zdaj naprej namesto jugo ali stoenka na primer fiat kongo. Sicer pa egipčanski partner Zastave El nasko stoenko – ki jo za srbsko tržišče že 10 let več ne proizvajajo – uspešno izvaža, saj naj bi bil ta model v Egiptu zelo priljubljen in verjetno se to obeta tudi Kongu.

Poslušate Zastava Kongo OFF program Radia Študent!

Off program

V Združenih državah Amerike potekajo predsedniške volitve. Od tam se nam je javila redna poročevalka Radia Študent, Lidija Poljaček.



Volitve v ZDA lahko v živo spremljate tudi danes v nočnem programu Radia Študent!

Kitajska in Tajvan sta v imenu kapitalizma podpisali zgodovinske sporazume, s katerimi želita izboljšati blagovno izmenjavo in transportne povezave, medtem pa je obisk Tajvana s strani Kitajcev največji v zadnjih desetletjih. Sporazum med drugim predvideva direktne brezcarinske prevoze blaga iz 63 kitajskih v 11 tajvanskih pristanišč. Podpis pogodb se je zgodil med petdnevnim obiskom kitajskega uradnika, pristojnega za Tajvan, Chena Yulina, spremljali pa so ga tudi protesti zagovornikov tajske neodvisnosti, tako da je Chenovo varnost zagotavljalo več tisoč varnostnikov, saj so njegovega namestnika Zhanga Mingqinga med zadnjim obiskom Tajske oktobra letos demonstranti zbili na tla in mu zadali udarce v stilu tajvanskega boksa.

Še slabši odnosi kot med Kitajsko in Tajvanom pa so trenutno med Demokratično republiko Kongo in Ruando, kar je med drugim privedlo do humanitarne katastrofe v vzhodnem delu Konga, zaradi česar je svojo napotitev tja napovedal generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon. Ta se bo srečal s predsednikom Konga Josephom Kabilo in njegovim kolegom iz Ruande Paulom Kagamejem. Sicer so pogajanja vlade Konga z uporniki propadla, Kabila pa Ruando obtožuje, da podpira uporniško skupino nekdanjega generala Nkuda, medtem ko je ta oblastem v Kinšasi zagrozil s strmoglavljenjem, če se ne bodo vrnili k pogovorom. Nkuda trdi, da se njegove enote Tutsijev ne bodo razorožile, dokler bodo v vzhodnem delu Konga blizu meje z Ruando operirali oboroženi Hutujci.

V močni eksploziji in radikalni politični akciji v nemirni tajski pokrajini Narathiwat blizu lokalne vladne palače je bilo ranjenih več kot 60 ljudi. Ta pokrajina je sicer stalna tarča napadov na jugu Tajske, kjer živi večinoma muslimansko prebivalstvo in ima separatistične težje. Tri pokrajine na jugu Tajske so bile prav tako do leta 1902 pod malezijskim sultanatom, nato si jih je priključila pretežno budistična Tajska. Napad se je zgodil teden dni po obisku premierja Somachia Wongsawata, ko je ta dejal, da so se upori umirili. Kot da Wongsawat ne bi imel že dovolj problemov z nočnim življenjem, alkoholom, vojsko in protestniki proti demokraciji v prestolnici Bankgog ter z bivšim skorumpiranim premierjem Shinawatro.

Nemirno je tudi v Franciji, saj evropsko konferenco o priseljevanju v mestu Vichyju spremljajo protesti, v katerih so bili ranjeni trije policisti, medtem ko je bilo 30 ljudi aretiranih. Francoski minister Brice Hortefeux, ki je med drugim pristojen tudi za vprašanja priseljevanja, je dejal, da dosedanja evropska politika priseljevanja ni bila uspešna, sam pa še meni, da demonstracije niso upravičene, saj ne govorijo o priseljevanju, ampak o tem, kako priseljence vključiti v družbo. Zakaj protesti niso upravičeni, če se ne govori o priseljevanju, nam ni jasno, povejmo pa še, da minister za notranje zadeve v odhajanju Dragutin Mate, ki je tudi na konferenci, zaenkrat ni bil niti ranjen niti aretiran!

O priseljevanju in medkulturnem dialogu pa med drugim govorijo tudi na nacionalnem mladinskem dogodku z vprašljivim naslovom 'Bodi prihodnost. Bodi Evropa', ki ga v povezavi z Evropsko komisijo organizirata še Urad Republike Slovenije za mladino in Nacionalna agencija. Več o dogodku nam je povedala višja svetovalka na uradu za mladino, Barbara Zupan.



Pri nas prav tako poteka dan pravosodja, ki so ga lani z novelo zakona o sodiščih razglasili za četrti november. Znotraj tega dogodka bodo na vrhovnem sodišču podelili različna priznanja za izjemne delovne uspehe ter za življenjsko delo na področju pravosodja. Več o dnevu pravosodja, o tem, zakaj je bil določen ravno na današnji dan, in o priznanjih pa nam bo povedal minister za pravosodje v odhajanju, Lovro Šturm.



Predsednik Slovenske ljudske stranke Bojan Šrot se sicer strinja s Šturmom, da pravosodje načeloma dobro deluje, vendar je ob tem dnevu podal nekaj kritik glede vmešavanja vlade v sodno vejo oblasti. Za Radio Študent je povedal tole:



Amnesty International praznuje 60. obletnico sprejetja deklaracije človekovih pravic, v ta namen pa tudi sodeluje pri organiziranju predavanj o pomenu te listine, ki bodo potekala po univerzah po vsej Sloveniji. Spregovorili smo z Metko Naglič iz Amnesty International Slovenija.



ODPOVED: Off je pripravil Urh.


Komentarji
komentiraj >>