Maruša Bertoncelj- Sensi recenzira nastop enega najbolj čislanih glasov reggaeja Horaca Andyja v Ljubljani ... (v celoti!)
Horace Andy & Dub Asante Band, nedelja, 9. 11., v klubu InBox, Ljubljana
* Marsikdo je pred dobrim mesecem še nejeverno zastrigel z ušesi, ko so ta ujela vest, da bo slovensko prestolnico s svojim samostojnim nastopom v začetku novembra razveselil Horace Andy, živa reggae legenda in eden najlepših moških vokalov popularne glasbe nasploh. Horace »Sleepy« Andy nas je namreč letos že enkrat obiskal, ko se je za kratek čas pomudil na odru skupaj z Massive Attack, ki so poleti napolnili Križanke, o samostojnem koncertu jamajškega slavčka pa smo njegovi občudovalci vse do pretekle nedelje lahko samo sanjali.
Pa se je zgodilo. Novonastala organizacijska tvorba, Fat Dance Promotions, je z veliko potezo začela pometati puščavo, ki se je na področju organiziranja reggae koncertov – če odštejemo Soča Reggae Riversplash - v zadnjih letih že kar preveč razširila. Zadala si je razmeroma težko nalogo, saj je z naknadnim povabilom že precej natrpan razpored koncertov Horacea Andyja in spremljevalne zasedbe Dub Asante še otežila, mesec dni časa pa za solidno promocijo tudi ni ravno razkošje. A je uspelo oziroma kot radi rečejo rastafarijanci: kjer je Jah, je tudi pot. V evropsko turnejo, ki gre ravno h koncu, so vključili še Ljubljano in poteza se je brez dvoma obrestovala vsem – nastopajočim, organizacijski ekipi ter seveda fanom.
Še največ čudenja ali pa zmrdovanja je tako vzbujala lokacija. Klub InBox, bivši Fan Factory, res ni plac, na katerega bi povprečen reggae poslušalec ali pa organizator pomislil v prvem planu. Ko se je v nedeljo napolnil z reggae ritmi, s pisanimi oblačili, dreadi in z začimbo vonja na skritem pokajenih džointov, je za en večer res postal bolj domač in topel, a dovolj je bil že sprehod do šanka, da se je človek vsakič znova »streznil«: mali heinikenn, lepo prosim, 3 evre in pol. V redu, nismo se prišli opijat, a kljub uspelemu koncertu - tako organizacijsko kot tudi tehnično – InBox po mnenju recenzentke ni ravno primeren koncertni prostor. Je brez dvoma ultra-fancy klubski prostor a la Gaviolli, a tovrstne zvočne poslastice bi z veliko večjim veseljem poslušali kje drugje. Pa smo spet pri problemu srednje velike in organizacijskemu žepu prijazne koncertne dvorane.
Horace Andy in Dub Asante Band so se kljub vsemu počutili dobro pri nas. Vidno utrujen je »Sleepy«, ki je večino koncerta dejansko premižal, na oder prispel okoli 21. ure, potem ko je bilo ozračje že ogreto s strani benda Dub Asante. Ta je, mimogrede, zelo kvalitetna zasedba, sestavljena iz samih prekaljenih glasbenikov, ki so spremljali že številne vrhunske reggae vokaliste. Pozavnist Henry "Buttons" Tenuye pa sicer igra tudi pri UB40. Horace Andy na splošno prisega na nastopanje z bendom v živo in ga ne bomo slišali peti ob spremstvu didžejev, kar je sicer pogosta praksa številnih drugih reggae pevcev. Dub Asante v nedeljo sicer niso postavljali novih mejnikov v karieri, a so brez dvoma upravičili sloves top spremljevalnih reggae zasedb, med katere prištevamo na primer še Roots Radics, Slya & Robbieja, Dub Line in tako dalje.
Da muzika v živo – če le ne spijete ali pokadite preveč – ter seveda dober odziv publike vedno znova zbudita in poživita še tako utrujene, pa je potrdil »Sleepy«, ki se je od precej statičnega začetka postopno in počasi razživel, medtem ko je postregel z lepim naborom svojih all-time hitov, vse od »I Don't Want To Be Outside«, »Money Money«, »Problems« pa do »Skylarking«, »Every Tongue Shall Tell« ter »Cuss Cuss«. Ni ga bilo, ki ne bi prejel v živo še vedno brezhibno odpet vsaj en svoj najljubši Horaceov komad, za vse pa en koncert ne more biti dovolj – njegovih uspešnic je namreč za vsaj tri koncerte hkrati.
Z bisom še ene runde njegovih uspešnic vred smo dobili tudi spodobno skupno dolžino koncerta – približno dve uri je trajal, domov pa smo kljub temu prišli ob zgledni uri (Metelkova, tudi to se da!). In seveda zadovoljeni ter v pričakovanju novih tovrstnih podvigov ekipe Fat Dance Promotions. Po vzponu in padcu partijev z didžeji ter festivala je morda zdaj na obzorju obdobje koncertov, takih z »butično« ponudbo, kar je ne nazadnje tisto pravo - premišljeno izbrano, odmerjeno ter izvedeno in zato tudi bolj zanimivo, privlačno ter bolje obiskano.
V nedeljo je v InBoxu Horacea Andyja in Dub Asante Band med drugimi dočakala tudi Sensi.
Komentarji
komentiraj >>