Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ZELENA KNJIGA, poglavje »Zemlja«, 3. del (2959 bralcev)
Ponedeljek, 17. 11. 2008
Matej Š.



Nova socialistična družba ni nič drugega kot dialektična posledica nepravičnih odnosov, ki prevladujejo v tem svetu. Taka družba je prišla do logičnih rešitev teh problemov z definiranjem privatne lastnine, s katero posameznik zgolj zadovoljuje lastne potrebe in pri tem ne izkorišča drugih, ter družbene lastnine, v kateri so delavci partnerji pri proizvodnji.

Nova socialistična družba ni nič drugega kot dialektična posledica nepravičnih odnosov, ki prevladujejo v tem svetu. Taka družba je prišla do logičnih rešitev teh problemov z definiranjem privatne lastnine, s katero posameznik zgolj zadovoljuje lastne potrebe in pri tem ne izkorišča drugih, ter družbene lastnine, v kateri so delavci partnerji pri proizvodnji. Socialistično lastništvo je nadomestilo zasebno lastništvo, ki temelji na proizvodnji plačanih delavcev, pri čemer slednji nimajo nobene pravice do tega, kar proizvedejo.

Kdor ima v lasti hišo, v kateri prebivaš, vozilo, ki ga uporabljaš, ali dohodek, od katerega živiš, ima nadzor nad tvojo svobodo oziroma nad delom tvoje svobode, le-ta pa je nedeljiva. Če hoče biti človek srečen, mora biti svoboden in v ta namen mora obvladovati svoje potrebe. Če kdo drug obvladuje tvoje potrebe, te s tem nadzira ali izkorišča. Na ta način te lahko zasužnji, pa čeprav zakonodaja to prepoveduje.

Osebne materialne potrebe, ki so za vsakega človeka nujne in osnovne, se začenjajo s hrano, bivališčem, obleko ter prevozom. Le-te morajo biti del njegovega zasebnega lastništva in kot take nedotakljive. Te dobrine prav tako ne morejo biti na izposojo. V tem primeru bi njihov dejanski lastnik, tudi če gre za družbo na splošno, lahko posegal v zasebno življenje drugega človeka, nadziral njegove potrebe, s tem pa gospodoval nad njegovo svobodo in ga prikrajšal za njegovo srečo. Lastnik dobrin lahko nekoga, ki si te dobrine od njega izposoja, dejansko postavi na cesto brez vsega. Lastnik avtomobila tako lahko nekoga pusti sredi ceste, ali če je lastnik hiše, nekoga brez strehe nad glavo.

Ironično je, da osnovne človekove potrebe nadzirajo nekakšni upravni zakoni ali drugi tovrstni ukrepi. V svojem temelju bi namreč morala družba te potrebe urejati na podlagi naravnega zakona.

Cilj socialistične družbe je človekova sreča, ki jo lahko doseže samo z njegovo materialno in duhovno osvoboditvijo. Uresničitev te svobode je odvisna od tega, v kakšnem obsegu ima človek v lasti svoje potrebe in kako je to njegovo lastništvo osebno in nedotakljivo. Nihče ne sme biti last nekoga drugega ali njegov plen. Zaradi zavesti o stalnih zunanjih vplivih na posameznikove osnovne potrebe družba živi v strahu, ki odvrača srečo in svobodo.
Razpad sodobne družbe, ki se bo iz skupnosti plačanih delavcev prelevila v skupnost enakovrednih partnerjev, je neizogibna posledica protislovij ekonomskih predpostavk, katere prevladujejo v današnjem svetu. Sindikalna grožnja kapitalistični ureditvi pomeni silo, ki je sposobna izvesti tovrstni prevrat.

Precej verjetno je, da se bo socialistična revolucija začela, ko si bodo delavci prilastili svoj delež pri proizvodnji. Zahteve stavkajočih delavcev ne bodo več višje plače, ampak delež pri proizvodnji. Vse to se bo prej ali slej začelo dogajati v skladu s smernicami Zelene knjige.

Zadnji korak na tej poti bo storjen, ko bosta v novi socialistični družbi odpravljena dobiček in denar. To se bo zgodilo skozi preoblikovanje družbe na produkcijski nivo, na katerem bodo zadovoljene vse materialne potrebe članov te družbe. Na tej končni stopnji bo dobiček izginil avtomatično, s tem pa tudi denar ne bo več potreben. Priznanje legitimnosti dobička je namreč priznanje izkoriščanja, samo toleriranje dobička pa onemogoča njegovo omejevanje. Poskusi omejevanja pomenijo zgolj nekakšne reforme, ki pa niso dovolj radikalne, da bi ustavile izkoriščanje človeka po človeku.

Končna rešitev je tako ukinitev dobička. Ker pa je dobiček gonilna sila ekonomske aktivnosti, odločitev o njegovi ukinitvi ne sme biti sprejeta nepripravljeno. Biti mora posledica razvoja socialistične produkcije, ki bo uspešna zgolj, če bo dosežena zadovoljitev materialnih potreb družbe. Prizadevanje za povečanje dobička bo konec koncev vodilo k njegovemu izginotju.

Modre besede libijskega voditelja je priredil in prevedel MatejŠ.






Komentarji
komentiraj >>