Nedelja, 30. 11. 2008
zoranp
Zoran Pistotnik recenzira novo ploščo domačega pihalca Jureta Pukla, tokrat z mednarodno zasedbo ... (v celoti!)
* Jure Pukl, pihalec in skladatelj, vsaj na tem radiu pravzaprav ne potrebuje več kakšne temeljitejše predstavitve. Predvsem njegovo samostojno glasbeno delo, ki se je diskografsko začelo leta 2003 s prvencem »The Wizard«, posnetim s prvo postavo njegovega »Virus« Quinteta« in izdanim pri založbi Goga Musica, ves čas pozorno spremljamo. Glede na številna sodelovanja, izmed katerih so bila nekatera zapisana tudi na ploščah že konec prejšnjega tisočletja, se je v etru zagotovo pojavljal tudi že prej, a mu seveda takrat še nismo posvečali posebne pozornosti. »The Long Run« je njegov četrti avtorski album.
Izšel je v prvi polovici letošnjega leta v jazzovski zbirki, ki jo izdaja avstrijska državna radiotelevizija, ki prav tako organizira, prenaša in snema vsakoletne jazzovske dogodke »Ö1 – Jazznight«. Prav v okviru takšnih dogodkov je Pukl leta 2005, 2007 in letos nastopil s tremi različnimi zasedbami. Skrben in dobro razvrščen izbor posnetkov, ki so takrat nastali, pa predstavlja vsebino tega albuma.
Mimogrede: letos je izšel še en zanimiv album, pri katerem vloge Jureta Pukla ni mogoče prezreti. Posnel ga je z zasedbo Alpe Adria Jazz Ensemble in je tudi koncerten; njegov naslov je »Live in Kamot«. Prav s to zasedbo bo v decembru tudi na turneji od Zagreba prek bližnjih mest v Avstriji in Italiji do Kopra in Maribora. Hkrati pa je septembra v New Yorku z ameriškimi pomagači že posnel gradivo za naslednji studijski album. O njegovem glasbenem delu bomo tako imeli kmalu spet kaj reči.
Kot že rečeno: album »The Long Run« vsebuje izbor posnetkov, ki so nastali leta 2005, 2007 in letos na njegovih nastopih v okviru prireditve »Ö1 – Jazznight«, ki jo avstrijska radiotelevizija organizira vsako leto. Temu ustrezno je nastopil s tremi različnimi zasedbami. Zelo primerno se mi zdi, da je med šestimi posnetki s tremi objavljenimi dan poudarek na aktualnosti, tj. letos nastalim, medtem ko sta dva od lani, v leto 2005 pa se poseže samo z enim. Ne glede na različnost zasedb, relativno dolgo obdobje, v katerem so posnetki nastali, in tudi različnost ustvarjalnih pristopov, ki se kažejo v njih, pa je album neverjetno kompakten. Zasluga za to gre zagotovo tudi spretni dramaturgiji, tj. razvrstitvi skladb, kjer trije letošnji predstavljajo nekakšno hrbtenico dogajanja, hkrati pa njegov najbolj radikalen del v skladateljskem in izvedbenem pristopu. Mednje pa se nekako umeščajo bolj izrazita spogledovanja z referencami iz zgodovine sodobnega jazza. Zato tudi ne preseneti, da so omenjeni trije najnovejši posnetki skupinsko delo članov tria: Jureta Pukla, ki v prvem igra indijsko leseno flavto, v drugih dveh pa tenorski saksofon, ter bobnarja Howarda Curtisa in tolkalca Güntherja Meinharta. Vsi trije tudi nosijo enoten preprost naslov »Part« in so le različno oštevilčeni. Oba posnetka od lani, »Sava Pharaoh?« in »The Long Run«, sta Puklovo avtorsko delo - kot soavtor prvega je sicer podpisan tudi nekdo, ki se piše Miletič - in se izraziteje spogledujeta z vzorci iz polpretekle zgodovine jazza. Posebno simpatično se to pozna v prvem, ki že z naslovom, še bolj pa z igro namiguje na referenco, ki je seveda saksofonski velikan Pharoah Sanders. Skladba »The Long Run« je upravičeno dala albumu naslov, saj na njem funkcionira kot njegova osrednja in hkrati trazitivna kompozicija, v kateri so združene vse kvalitete Puklovega avtorskega in izvajalskega početja. Pri tem seveda ne gre spregledati pomembne vloge njegovih sodelavcev: trobentača Daniela Nösiga, basista Roberta Jukiča in že pri letošnjem triu omenjenega odličnega bobnarja Howarda Curtisa. V tem kontekstu dobi posnetek Puklove skladbe »Fly!« iz leta 2005 funkcijo zanimivega dokumenta, ki evidentno povezuje aktualnejše posnetke s Puklovim zgodnjim, v pristopu bolj konvencionalnim ustvarjanjem, objavljenim na albumih »The Wizard« in »Serendipity«. Tak je tudi kvartet, ki jo je izvedel. Ob Puklu - edinkrat na tem albumu s sopranskim saksofonom – so bili zraven še basist Jukič, pianist Saša Mutič in bobnar Andjelko Stupar.
Vsebine albuma »The Long Run« je seveda preveč, da bi jo lahko stlačili v to oddajo. Tako bomo po uvodni »Part II«, ki ste jo slišali, žal morali izpustiti sicer že omenjeno odlično »Sava Pharaoh?« ter zaključek albuma s skladbo »Part VI«. Zato pa boste lahko slišali tri morda osrednje skladbe albuma, ki povrhu še lepo časovno zajamejo njegovo početje, saj je bila »Fly!« posneta leta 2005, najbolj radikalna kolektivna skladba na albumu »Part IV« leta 2008, naslovna »The Long Run« pa lani.
pripravil Zoran Pistotnik
Komentarji
komentiraj >>