Na strani 30 koalicijskega sporazuma tako lahko beremo: »Večji prožnosti trga dela bo sledila okrepljena blaginjska politika, ki bo zagotovila ustrezno socialno varnost v času brezposelnosti, in aktivna politika zaposlovanja, usmerjena v posameznika, za pospešeno vrnitev na delo. Zato bomo reformo sistema socialne varnosti predlagali tako, da bomo zagotovili plačilo temeljnih socialnovarstvenih prispevkov – socialnih, pokojninskih in invalidskih – od vseh oblik dela in skozi socialni dialog preučili spremem
»KOALICIJSKA PRE–PREKERIZACIJA«
Koalicijski sporazum, ki ga je levi trojček z upokojenskim priveskom požegnal konec oktobra, je v kratkem času, ko je bil predstavljen širši domači javnosti, največ očitkov požel na račun vsebinske nedorečenosti. »Prizadevali si bomo, razmislili bomo, preučili bomo, pozorno bomo spremljali, aktivno bomo sodelovali z« in kar je še takšnih in podobnih govornih figur, ki le stežka obetajo njihovo udejanjenje. Kljub temu pa med njimi najdemo predloge, ki kljub svoji siceršnji nedorečenosti napovedujejo, če ne drugega, vsaj pestro razpravo in razmislek o dolgoročnem razvoju družbene sfere.
Ta teden v Kultivatorju izpostavljamo predlagani ukrep, po katerem bi se temeljni socialno-varstveni prispevki odvajali pri vseh oblikah novodobnih zaposlitev, ki so kot gobe po dežju izšle na trgu dela. Na strani 30 koalicijskega sporazuma tako lahko beremo: »Večji prožnosti trga dela bo sledila okrepljena blaginjska politika, ki bo zagotovila ustrezno socialno varnost v času brezposelnosti, in aktivna politika zaposlovanja, usmerjena v posameznika, za pospešeno vrnitev na delo. Zato bomo reformo sistema socialne varnosti predlagali tako, da bomo zagotovili plačilo temeljnih socialnovarstvenih prispevkov – socialnih, pokojninskih in invalidskih – od vseh oblik dela in skozi socialni dialog preučili spremembe ter občasne oblike dela študentov šteli v pripravništvo in delovno dobo.«
Predlog je vsaj na prvi pogled zanimiv, saj v svojem bistvu podira razmerja med študentsko in tako imenovano post-študentsko in neštudentsko delovno silo. Predvsem slednja ima zaradi poceni študentske konkurence po zaključku izobraževanja težave pri pridobitvi prve zaposlitve. Predlog, preprosto povedano, študentsko delo draži in ga približuje tržni ceni dela. Šteta delovna doba, ki bi pripadla mladim, pa deluje kot olajševalni ukrep.
Ukrep je seveda v fazi načrtovanja, prvi odzivi pa mu vsaj zaenkrat ne napovedujejo gladkega prenosa v prakso. Delodajalci dajejo jasno vedeti, da bi dodatno obremenjevanje njihovih članov pustilo težko popravljive posledice na konkurenčnosti od gospodarske krize načetem sektorju. Krovna študentska organizacija je v spregi s študentskimi servisi zadržana, saj bi z morebitnim zmanjšanjem povpraševanja po študentskem delu trpela njuna finančna likvidnost. Sindikati pa na tretji strani ostajajo previdno optimistični.
Omenjeno zadržanost s sindikati zaenkrat deli tudi direktor urada za mladino, Peter Debeljak.
Višji stroški študentske delovne sile preprosto povedano pomenijo nižje prihodke za študente, posledično pa manj povpraševanja za tovrstna, občasna dela. Ter manj posla za študentske servise. Andreja Keglevič,poslovna direktorica mariborskega študentskega servisa ter direktor ljubljanskega E-servisa, Tomo Pavlič:
Najbolj žolčno so se na predlog odmerjanja prispevkov za vse oblike del odzvali v študentskih vrstah. Minister za socialo in zdravstvo v ljubljanski študentski organizaciji, David Božič, vseeno ostaja diplomatski.
Študentsko delo seveda ni le domena študirajoče populacije, temveč tudi njihovih mlajših kolegic in kolegov v srednješolskih vrstah. Predsednik dijaške organizacije Andrej Čuš je za rožnodolsko frekvenco povedal:
Za komentar smo poprosili tudi predsednika Sindikata gostinstva in turizma, Kristijana Lasbaherja. Znano je, da je gostinski sektor tisti, kjer študenteraj prvikrat stopi na trg dela.
Pri politiki se bo seveda vse končalo. Predsednik stranke mladih, Darko Kranjc – mimogrede, na temo današnjega Kultivatorja, študentskega dela, je lani magistriral -, opozarja, da gre za sila kompleksno področje, ki ga z navidez všečni ukrepi nikakor ne morejo urediti čez noč.
Kultivator sta pripravila Lan in Boris.
Komentarji
komentiraj >>