Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Solidarnostni BritOFF! (3574 bralcev)
Ponedeljek, 22. 12. 2008
Boris V.



ob 7:05
...Atene še gorijo ...
... Bližnji vzhod ne zaostaja ...
ob 8:05
... Bolivija pismena ...
... Solidarnostni pohod po Ljubljani ...
ob 9:05
... Izredna seja DZ o vladnih ukrepih ...
... Izredni sestanek AU o Somaliji ...
0b 10:05
... Ameriški napad v Pakistanu ...
... Sojenje zaradi čevlja 31.12. Možno 15 let zapora ...
ob 7:05

Atene ostajajo prizorišče spopadov med protestniki in policijo. Ranjenih v zadnji noči naj sicer ne bi bilo, gmotna škoda pa je precejšnja. Okoli sto petdeset protestnikov naj bi policiste napadlo z molotovkami, tarče pa sta bili tudi dve banki, dve državni poslopji in avtomobili na parkirišču pred šolo za policiste. Solidarnostni adrenalin se je že preselil na tuje, natančneje v Hamburg, kjer je del od okoli tisoč protestnikov na pohodu od univerze do železniške postaje zažigalo smetnjake in se spopadlo s policijo.

Za Grki ne zaostajajo Palestinci in Izraelci, ki so poskrbeli za nova obstreljevanja. Na izraelsko represijo so z raketami odgovorili aktivisti gibanja Islamski džihad, na njihov aktivizem pa je izraelska vojska reagirala z zračnimi napadi. Po koncu regularnega dela šestmesečnega premirja se je le to končalo, zaenkrat brez možnosti podaljškov. Izrael je na palestinski odgovor na nasilje že podal svojega in sicer grozi z obsežno vojaško operacijo.

Palestinski predsednik Mahmud Abas je medtem na obisku v Ruski federaciji, začel pa ga je pri Moskvi zvestemu vodstvu Čečenije, natančneje pri predsedniku Ramzanu Kadirovu. Abas je napovedal Čečeniji »bleščečo prihodnost«, Ramzan, sicer sin ubitega prejšnjega predsednika, Ahmeda Kadirov, pa je Abasa označil za »pravega muslimana«. Abas je na obisku okrcal njemu konkurenčno palestinsko gibanje Hamas in ga obtožil krivice za slab ugled islama v svetu.

Slab ugled v očeh iranskih oblasti pa ima urad organizacije za človekove pravice, ki jo v Teheranu vodi Širin Ebadi. Dobitnica Nobelove nagrade za mir vseeno napoveduje nadaljevanje dela Centra za zaščito človekovih pravic, ki je bil sicer prepovedan že lani. Do zaprtja urada je prišlo ravno pred načrtovano obeležitvijo dneva človekovih pravic.

ob 8:05

Predsednik Bolivije Evo Morales je oznanil, da je bil trideset mesečni program opismenjevanja Bolivijcev uspešen. Program imenovan »Yes I can«, ki ga je zasnovala Kuba in plačala Venezuela, je tako pomagal osemsto tisoč ljudem. Leta 2001 je bilo štirinajst odstotkov Bolivijcev nepismenih. Polno pismenost, torej 96 odstotkov starejših nad petnajst let, je Kuba dosegla že leta 1961, Venezuela kot druga v Latinski Ameriki pa leta 2005. Opozicija trdi, da je uspeh le imaginaren oziroma zgolj politična propaganda.

Bivši zapornik zloglasnega Guantanama, Avstralec David Hicks, je končno popolnoma na svobodi. Hicks, ki je bil obtožen sodelovanja z aktivistično mrežo Al Kajda, sojenja ni dočakal, je pa navedeno dejanje priznal. Spreobrnjenec v islam je preživel v Guantanamu več kot pet let, zadnjih devet mesecev pa v avstralskem zaporu. Od nedelje naprej pa ni več pod nadzorom avstralske policije. Vsaj uradno.

Pod nadzorom pa so vse vrste ruskih protestnikov. Tako so ruske policijske protiizgredne sile razgnale okoli petsto ljudi, ki so si v daljnem Vladivostoku drznili protestirati proti novemu davku na uvožene avtomobile. Zaradi njega naj bi se cene teh vozil dvignile tudi za petdeset odstotkov. Policija naj bi po pričanjih zbrane brez razloga pretepala in aretirala, žrtve policijske logike pa naj bi bili tudi mimoidoči. Vladivostok je močno odvisen od uvoza vozil iz bližnje Japonske.

V soboto se je že drugič zgodil pohod po Ljubljani v znak solidarnosti z grškimi uporniki. Nekaj manj kot sto aktivistov je s transparentom, na katerem je pisalo »Vsi mi smo Alexandros Girgotopulos«, hodilo do grške ambasade in vzklikalo anarhistična gesla. Z ambasade so sneli državno zastavo, protest pa so postavili v kontekst z obiskom Vegradovega gradbišča v centru in napisi, ki opozarjajo na obupne razmere, v katerih delavci ustvarjajo gospodarsko rast.

ob 9:05

Trideset domačih opozicijskih poslancev je sklicalo izredno sejo na temo vladnih ukrepov glede svetovne finančne in gospodarske krize. Opozicija je mnenja, da vlada ukrepa prepočasi in jo poziva, naj se opredeli do predlogov novel zakona o davku na dohodke pravnih oseb ter dohodnine. Oba predloga je pripravila še prejšnja vlada. Takoimenovani razpravi bo sledil nujen postopek o še dveh predlogih zakona iz zadnjega paketa vladnih ukrepov.

O krizi, sicer tisti v Somaliji, pa na nujnem sestanku razpravljajo članice Afriške unije, ki so se sestale v prestolnici Etiopije, Adis Abebi. Etiopija podpira somalijsko vlado s tri tisoč vojaki v državi, vendar se bo kmalu umaknila. Somalijska vlada je v razsulu, sploh pa Somalija nima učinkovite oblasti že več kot petnajst let. Afriška unija skuša nadomestiti etiopske sile s svojimi. Islamski uporniki namreč nadzorujejo večji del države.

Kolumbijska aktivistična skupina FARC je napovedala skorajšnjo izpustitev šestih talcev, ki jih zadržujejo v taboriščih v džungli. Tako bodo izpuščeni dva politika, trije policisti in vojak, ki so jih zadrževal kar nekaj let. FARC naj bi nameraval talce izročiti nekemu levičarskemu senatorju, to pa naj bi olajšalo izmenjavo zapornikov z vlado. FARC še vedno zadržuje več sto talcev.

Francosko podjetje »France Telecom Marine« je začelo popravljati dva komunikacijska kabla, položena na dno Mediteranskega morja. Kabla sta bila namreč, najverjetneje zaradi sidra, poškodovana nekje med Sicilijo in Tunizijo, kar je povzročilo motnje v telefonskih in internetnih povezavah na Bližnjem vzhodu. Strokovnjaki se bojijo, da bodo popravila trajala več dni in da bo imel lahko izpad velik negativni vpliv na regionalno gospodarstvo.

ob 10:05

Pakistanski severozahod naj bi napadla ameriška brezpilotna letala in ubila najmanj osem ljudi, za katere se domneva, da naj bi bili skrajneži, karkoli že to pomeni. Dve raketi sta zadeli vasi Karikot in Šin Varsak v Južnem Vaziristanu na meji z Afganistanom. Zaradi konstantnih napadov ameriških letal je pakistanska vlada pod močnim pritiskom domače javnosti, naj ukrepa.

Zaradi iraškega čevljarskega incidenta z Bushem, se bo sojenje iraškemu metalcu čevljev sleš novinarju pričelo 31. decembra. Prava žrtev incidenta seveda ni ameriški predsednik, temveč iraški novinar Muntazer al Zaidi, saj mu grozi kar od pet do petnajst let zapora. Sodi se mu namreč zaradi agresije na vodjo tuje države. Za javnost odprto sojenje bo potekalo na osrednjem kazenskem sodišču, ki načeloma obravnava primere terorizma.

Šrilanški aktivisti Tamilski tigri so sporočili, da se bodo bojevali naprej, tudi če izgubijo svoje politično oporišče v mestu Kilinoči. Tam namreč potekajo hudi boji med Tigri in vojsko. Uporniki trdijo, da so ubili 75 vojakov, medtem ko vojska priznava le dvanajst mrtvih in prav toliko pogrešanih. Vlada napoveduje osvojitev simboličnega mesta že nekaj mesecev, vendar se Tamilski tigri ne dajo.

Na drugem vrhu Evropska unija – Brazilija v Rio de Janeiru naj bi se oblikoval skupen akcijski načrt, ki opredeljuje prednostne naloge strateškega čezatlantskega partnerstva. Strani naj bi odnose poglobili na področjih znanosti, tehnologije in inovacij, trgovine in investicij, pa tudi regionalne in socialne politike, migracij in še in še in še.


Komentarji
komentiraj >>