0b 7:05
... Izrael brutalno v Gazi ...
... Mednarodna skupnost se medlo odziva ...
ob 8:05
... Izrael bombardiral predore med Gazo in Egiptom ...
...Turija kupila za milijardo dolarjev helikopterjev ...
ob 9:05
... Protesti proti izraelskim napadom v Londonu ...
... Condi Rice zna ločiti dobre od slabih zgodovinarjev ...
ob 10:05
... Tajska spet nemirna ...
... Odstopil somalijski predsednik Yusuf ...
ob 7:05
Prve jutranje novice moramo žal posvetiti nasilju na Bližnjem vzhodu. Izrael se je odločil brutalno obračunati s Palestinci v Gazi. Tako je v poslednjem valu zračnih napadov, ki traja že od sobote, z letali raketiral med drugim policijsko postajo palestinskega gibanja Hamas, napad pa naj bi povzročil veliko ranjenih. Izraelski odgovor na Hamasovo prekinitev polletnega premirja naj bi terjal že skoraj tristo mrtvih in več kot šeststo ranjenih. Vse to bojda zaradi Hamasovih raket, ki naj bi terjale življenje le enega Izraelca.
Varnostni svet Združenih narodov, se je zaradi sranja v Gazi iz vljudnosti sestal na nujnem posvetovanju in izrazil »kao« zaskrbljenost zaradi vse več nasilja. Prav tako je pozval k takojšnjemu prenehanju vseh napadov, veleposlaniki držav članic sveta pa so uspeli sprejeti izjavo. Kakšno? Neobvezujočo, seveda. Takšno, v kateri ni Izrael niti omenjen. Drugega januarja se bo zaradi zadnje krize ob nedvomno bogato obloženih mizah sestala tudi Arabska liga.
Mednarodna skupnost sicer obsoja izraelske vojaške operacije v Gazi, več kot besed pa se Izrael nima za bati. Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Navi Pillay je izraelsko ravnanje označila za nesorazmerno, ruski zunanji minister Lavrov je Izrael pozval k ustavitvi napadov, podobno je storil tudi njegov britanski kolega David Miliband. Izraelska zunanja ministrica Cipi Livni pa je dejala, da odgovornost za žrtve med civilisti nosi izključno Hamas.
Izraelska zadnja agresija je povzročila proteste po celem Bližnjem vzhodu. Protestirali so v Libanonu, Siriji, Iranu, Iraku, Dubaju, Egiptu in drugod. Nasilje je tradicionalno obsodil tudi papež Benedikt šestnajsti, ki je vse vpletene strani pozval, naj se borijo za človeštvo in modrost. Samo, da jih ni pozval, naj za to molijo.
ob 8:05
Nadaljujemo z izraelsko agresijo. Njihova letala so bombardirala več kot štirideset predorov med Gazo in Egiptom, ki jih Palestinci uporabljajo za tihotapljenje blaga, odkar je Izrael uvedel strogo blokado Gaze. V zadnjih napadih naj bi bila ubita še dva Palestinca, dvaindvajset pa naj bi jih bilo ranjenih. Nekaj sto Palestincev je ob napadih zbežalo na egiptovsko stran, kjer so jih s streli pričakali egiptovski vojaki, zato so se morali vrniti v Gazo. Nekaj Palestincev je bilo ob egiptovski dobrodošlici tudi ranjenih.
Turčija se je odločila za nakup dvaintridesetih rabljenih vojaških helikopterjev, ki jih bo od Rusije nabavila za milijardo dolarjev. Pogodba med državama je že podpisana, gre pa za helikopterje tipa »Mi-28 havoc«. Za rusko orožje se je Turčija odločila po propadlih pogovorih z ameriško vojsko. So ruski helikopterji, ki veljajo za ene najmodernejših na svetu, namenjeni obračunu s Kurdi? Seveda.
Samomorilski napadalec je v Afganistanu, natančneje na vzhodu države, napadel vladno stavbo in ubil šestnajst ljudi, kar štirinajst od teh pa je bilo otrok. Ranjenih naj bi bilo še oseminpetdeset oseb. Pred tem sta na jugu države, v provinci Kandahar, zaradi bombe postavljene ob cesti, umrla dva kanadska vojaka. Od leta 2002 jih je tako - za kdo ve koga - umrlo že sto šest.
Ob vsej tej vzhičenosti zaradi orožja in vojske, ne smemo pozabiti na naše oborožene sinove domovine. Tega sigurno ni storil namestnik načelnika generalštaba Slovenske vojske Alojz Šteiner, ki je v okviru predprazničnih obiskov pripadnikov vojske obiskal slovenske vojake v Čadu. Trenutno se v tej afriški državi nahaja štirinajst vojakov, delujejo pa v sestavi francoskega bataljona. Skoraj kot za časa Ilirskih provinc.
ob 9:05
Izraelsko bombardiranje Gaze je povzročilo že tristo deset mrtvih, poročajo tamkajšnje reševalne službe, več kot tisoč štiristo pa je ranjenih. Izraelci so napadli tudi poslopje islamske univerze in poslopje, kjer ima sedeže Hamasova vlada. Izraelski viri poročajo, da je bil v enem napadu ranjen tudi pred dvemi leti in pol s strani Palestincev zajet izraelski vojak Gilat Šalit.
Proti izraelskemu nasilju so protestirali v Londonu pred izraelsko ambasado. Po navedbah organizatorjev se je zbralo okoli tri tisoč ljudi, ki so pozivali k svobodni Palestini in koncu okupacije. Protesti so se sprevrgli v spopad s policijo, saj je le-ta hotela protestnike umakniti s ceste, da bi jo lahko odprli, deset ljudi pa je bilo prijetih zaradi kršenja javnega reda in miru. Britanski politiki so izrazili svojo zaskrbljenost zaradi nasilja in žrtev v Gazi.
Ameriška državna sektretarka Condoleezza Rice je izrazila prepričanje, da bodo ljudje nekoč predsedniku Bushu še hvaležni za vse, kar je storil, ne glede na super nizko javno podporo. Zgodovinarje, ki ga označujejo za enega najslabših predsednikov ZDA, je strokovno označila za slabe zgodovinarje, saj da dobri zgodovinarji še vedno pišejo knjige o prvem ameriškem predsedniku Georgu Washingtonu. No, z Riceovo se strinjamo, da bodo ljudje hvaležni Bushu. Tistih nekaj njegovih poslovnih partnerjev.
Predsednik vlade Borut Pahor se bo danes sestal s predstavniki reprezentativnih sindikatov v javnem sektorju. Z njimi se bo skušal dogovoriti o preložitvi uskladitve plač predvidene za septembra prihodnje leto. Pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja je že napovedala, da se s predlogom ne strinja, saj da so se v času gospodarske rasti leta 2002 odpovedali redni uskladitvi plač in jim sedaj pripada zamujeno.
ob 10:05
V Bangladešu potekajo parlamentarne volitve, na katerih utegne zmagati ženska - ali Sheikh Hasini Wajed iz Lige Awami ali pa Khaledi Zii. Obe kandidatki imata kriminalno preteklost, obljubljata pa zajezitev korupcije, čeprav sta se sami znašli v zaporu prav zaradi nje. Iz zapora so ju spustili le zaradi udeležbe na volitvah. Predvolilna kampanja je sicer minila brez večjega nasilja, tudi zato, ker so oblasti pred volitvami močno poostrile nadzor.
Tajski pa novo politično vodstvo očitno ni prineslo odrešitve. Novi premier Abhisit Vejjajiva je moral preložiti svoj nagovor parlamenta zaradi protivladnih protestov. Stotine protestnikov, zvestih odstavljenemu premieru Thaksinu Shinawatri, je obkolilo parlament, več deset tisoč pa se jih je zbralo v nedeljo. Vejjajiva je bil šele pred dvemi tedni v parlamentu izvoljen za novega predsednika vlade, vendar mora za prevzem oblasti formalno nagovoriti parlament.
Turška vojna letala so napadla domnevna oporišča kurdskih separatistov na severu Iraka. Poročila o žrtvah ni, turška vojska pa prav tako ne daje uradnih izjav o napadu. Iraški vojaški uradnik v kurdskem predelu Iraka je sicer dejal, da žrtev med Iračani ni bilo, saj je tisti predel zapuščen. Bombardiranja severa Iraka so postala že stalnica v turškem boju proti Kurdom in Kurdski delavski stranki.
Somalijski predsednik Abdullahi Yusuf Ahmed je parlamentu sporočil, da odstopa s položaja. Pred nekaj dnevi je odstopil tudi Mohamed Mahamud Guled, ki ga je predsednik imenoval za predsednika vlade. Dejal je, da je njegovo imenovanje destabiliziralo vlado. Predsednik Yusuf je odstopil, saj ni mogel zagotoviti miru in delovanja oblasti po vsej državi.
Komentarji
komentiraj >>