Ponedeljek, 28.4. ob 14hUniverzitetni info blok (Nadja N.)
Torek, 29.4. ob 14h: Kakšne so perspektive visokošolskih programov na Univerzi v Ljubljani in njihovih diplomantov, ki si želijo univerzitetne izobrazbe? (Lucija G.)
Sreda, 30.4. ob 14h: Včeraj smo v tej oddaji govorili o perspektivah nekaterih visokošolskih programov na Univerzi v Ljubljani, danes pa se bomo osredotočili na težave študentk Biotehniške fakultete pri prehodu iz visokošolskega na univerzitetni študij (Lucija G.)
Ponedeljek, 28.4. ob 14h: Univerzitetni info blok
V tem, malo krajšem tednu, se je končno razpletla drama izbiranja rektorja mariborske Univerze. V torek je senat Univerze v Mariboru potrdil rezultate prvega kroga rektorskih volitev, v četrtek pa sta se v drugem krogu za rektorski stolček potegovala dekan Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Ivan Rozman in dekan Pedagoške fakultete, Joso Vukman. Pri pripravi poročila je univerzitetna volilna komisija upoštevala tudi pritožbo rektorskega kandidata iz prvega kroga, Alojza Križmana, in jo soglasno zavrnila kot neutemeljeno. Poraženi kandidat pa z odločitvijo volilne komisije ni bil zadovoljen, zato je napovedal sprožitev upravnega spora. Očitno se je naveličal diplomacije v Vatikanu in se mu ponovno toži po rektorskem stolčku.
V četrtek so torej končno razglasili neuradnega zmagovalca za rektorski stolček. Rektor je tako postal dekan Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Ivan Rozman. Samo upamo lahko, da ne bo prišlo do kakšnih novih zapletov in da se je rektorska limonada v Mariboru končno zaključila.
Kot kaže so z neuradnim zmagovalcem zadovoljni tudi študentski funkcionarji na ŠOU Maribor. V četrtek mu je v pismu čestital predsednik Študentske organizacije Univerze v Mariboru, Matevž Frangež, in mu ponudil sodelovanje ŠOUM pri uresničevanju skupnih ciljev študentov in univerzitetne skupnosti. Frangež je poudaril željo ŠOUM, da se z izvolitvijo novega rektorja začenja obdobje uspešnega umeščanja mariborske univerze v evropski in svetovni izobraževalni prostor. Po njegovem mnenju bi to študentom zagotovilo mednarodno primerljivo znanje in enakopravno udeležbo na skupnem evropskem trgu dela. No, če bodo z novim rektorjem prišli tudi boljši časi za mariborske študente, to bomo še videli.
V Mariboru se je torej malo ohladilo, vse bolj vroče pa postaja Ruplu. Zaradi nove diplomatske akademije mu namreč gledajo pod prste. V tem tednu se je moral že tako prezaposleni zunanji minister soočiti še z novico, da je Urad za preprečevanje korupcije generalni državni tožilki dostavil pisno sporočilo. V njem so izrazili sum, da je bilo s strani ministra storjeno kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic v zvezi s financiranjem zasebne pravne fakultete in diplomatske akademije, ki nastaja v Portorožu.
Užaljeni minister se je na novinarski konferenci odzval na poročanje medijev o ustanavljanju nove diplomatske akademije in »nezaslišane napade« zavrnil kot neresnične, neosnovane in brez primere. Vse to bi naj bilo namenjeno njegovi osebni in politični diskreditaciji.
Bivša ministrica za šolstvo, znanost in šport in sedanja v.d. direktorica Univerze na Primorskem pa se je mudila v Bruslju. Z evropskim komisarjem se je pogovarjala o dokumentu “Vloga univerz v Evropi znanja”, ki ga je Evropska komisija izdala februarja. Iz urada v.d. direktorice primorske univerze so sporočili, da je dokument dobra usmeritev mladi univerzi, če ga bodo pa upoštevali pa niso zaupali. Saj vemo, da se besede in dejanja ne ujemajo vedno.
Tudi naše želje po štipendiji se ne ujemajo vedno s pogoji, ki jih postavljajo štipenditorji. Republiški zavod za zaposlovanje je pripravil skupni razpis za naslednje šolsko leto. Namenjen je učencem zadnjih razredov osnovnih šol, dijakom in študentom. Za šolsko leto 2003/2004 je razpisanih 2969 kadrovskih štipendij. Zato le hitro poglej na www.ess.gov.si, če želi kdo štipendirati ravno takšnega, kot si ti.
Razpis za direktorja štipendijske Fundacije Ad Futura pa se je že zaključil. Tokrat so prispele tri vloge, odločitev o novem direktorju pa naj bi bila po navedbah šolskega ministrstva sprejeta 9. maja. V tretje gre rado in kdo ve, morda jim bo tokrat res uspelo imenovati novega direktorja, ki mu bo šlo izplačevanje štipendij njihovim štipendistom morda kaj bolje od rok.
V tem tednu so objavili podatke o omejitvah vpisov. Številnim kandidatom, ki so v prvem roku poslali prve prijave za vpis v prvi letnik študija, se očitno želje ne bodo uresničile. Kar na sto sedmih programih visokega šolstva izmed dvesto tridesetih je vpis omejen. Na izrednem študiju je vpis omejen na dvanajstih programih od sto dvanajstih. Poleg tega pa ima omejitev vpisa tudi šest javnih in ena koncesionirana višja strokovna šola.
No, da vas malo potolažimo: aprilski podatki za nadaljnji študij še ne kažejo dejanskega števila kandidatov, saj jih bo večina opravljala maturo in poklicno maturo šele v juniju. Če bo prišlo do običajnega osipa v junijskem roku in če upoštevamo dvojne prijave pri prijavljanju v visoko in višje šolstvo, bo razlika med ponujenim številom študijskih mest in presežkom prijav manjša, kot kažejo trenutni podatki.
Razveselili pa se boste tudi naslednje informacije. V petek je začela veljati novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki določa višino subvencije mesečnih vozovnic za šolske prevoze dijakov in študentov, ki se šolajo v oddaljenosti pet kilometrov ali več od kraja bivanja. S prvim septembrom se bo s sedanjih 17 zvišala do največ 70 odstotkov. Višina subvencije bo odvisna od socialnega položaja upravičenca, oddaljenosti od kraja šolanja ter možnosti bivanja v dijaškem oz. študentskem domu.
Omenjene subvencije so bile doslej določene z vladnim sklepom iz leta 1997. Šolski minister bo moral v skladu z novimi rešitvami do 24. maja izdati podzakonski akt v katerem bo določil postopek in kriterije za subvencioniranje prevozov, vi pa se boste še naprej lahko odločali za edini sto odstotno subvencionirani prevoz. Govorimo seveda o avtoštopu.
Če se v teh toplih počitniških dneh ne boste odpravili proti morju, potem vam svetujemo vsaj obisk Škisove tržnice. Priprave za letošnjo šesto tržnico, ki nastaja pod pokroviteljstvom ŠOU so namreč v polnem teku. Študentski klubi mrzlično pripravljajo nova presenečenja. Osrednja tema letošnje tržnice, ki se bo odvijala 7. maja na letnem telovadišču Tivoli, bo morsko valovanje v poletju. Obljubljajo nam pravo predizpitno relaksacijo na peščeni plaži z mivko in palmami. Komaj čakamo!
Ob pripravljanju tokratnega univerzitetnega info bloka se je zabavala Nadja N.
Torek, 29.4. ob 14h: Kakšne so perspektive visokošolskih programov na Univerzi v Ljubljani in njihovih diplomantov, ki si želijo univerzitetne izobrazbe?
Do nedavnega je Univerza v Ljubljani premogla dvajset fakultet, štiri visoke šole in tri akademije. Konec marca pa so parlamentarci sprejeli odlok o preoblikovanju Univerze v Ljubljani, v skladu s katerim sta se dve izmed visokih šol preimenovali v fakulteti. Visoka strokovna šola za socialno delo je tako postala Fakulteta za socialno delo, Visoka upravna šola pa Fakulteta za upravo.
Spremenjeni odlok naj bi uredil tudi prehod študentov iz obeh visokih šol na omenjeni fakulteti, Univerza pa mora najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi sprememb uskladiti statut. Časa je torej še do konca junija. Vpis na omenjeni novi fakulteti bo za študijsko leto potekal še po starem študijskem programu, ker je potrditev državnega zbora prišla vsaj mesec dni prepozno.
Preoblikovanje Visoke šole za socialno delo v fakulteto naj ne bi imelo finančnih posledic, saj je njen študijski program že doslej trajal štiri leta. Fakulteta za upravo pa bo univerzitetni študijski program lahko začela izvajati v študijskem letu 2004/2005. Zato bodo dodatna sredstva v višini 82 milijonov tolarjev potrebna šele v študijskem letu 2007/2008, ko se bo prva generacija študentov prvič vpisala v četrti letnik.
Kaj pa preostali dve visoki šoli, torej Visoka šola za zdravstvo in Visoka policijsko – varnostna šola?
Na Visoki policijsko – varnostni šoli so nam pojasnili, sa Svet za visoko šolstvo soglaša z njihovo odločitvijo o preoblikovanju v fakulteto. Ker pa so se odločili, da se priključijo Univerzi v Mariboru in ne Univerzi v Ljubljani, je postopek v času maratonske rektorske limonade v Mariboru miroval. V kratkem nameravajo organizirati sestanek predstavnikov Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter predstavnikov Univerze v Mariboru. Omenjeno visoko šolo namreč za zdaj financira MNZ, po prehodu na univerzitetni študij pa se bo skrb za finance prenesla na šolsko ministrstvo.
Za preoblikovanje Visoke policijsko – varnostne šole bo tako potrebno spremeniti odlok o ustanovitvi Univerze v Mariboru, po optimističnih napovedih vodstva šole pa naj bi univerzitetni program prav tako začeli izvajati v študijskem letu 2004/2005.
Kot kaže, bo v okviru Univerze v Ljubljani edina črna vrana, ki premore samo visokošolski študij še nekaj časa ostala Visoka šola za zdravstvo. Dekan, prof. dr. Božo Kralj sicer zatrjuje, da delajo na tem, da bi omenjena visoka šola postala fakulteta, vendar so postopki dolgi in zapleteni. Zaenkrat so še v fazi pripravljanja programov, začeli pa naj bi s fakultetnim programom zdravstvene vzgoje. Kdaj naj bi se to zgodilo, tega si dekan ni upal napovedati.
Že prej smo omenili odlok o preoblikovanju Univerze, ki naj bi uredil tudi prehod študentov iz visokošolskega na univerzitetni študij. Kdo pa bo uredil prehod tistih študentov, ki se trenutno izobražujejo na visokošolskih programih nekaterih drugih fakultet, ki poleg visokošolskega strokovnega študija že od nekdaj premorejo tudi univerzitetni študij?
Ena izmed premalo premišljenih potez naše vlade in pristojnega ministrstva izpred nekaj let je namreč maturante ločila na tiste s poklicno maturo in one druge s “tapravo” maturo. Nekateri dijaki so bili tako rekoč čez noč postavljeni pred dejstvo, da so jim vrata nekaterih fakultet ostala zaprta. Bodoči dijaki pa so se brezskrbno odločali za srednje šole, katerih zaključek je poklicna matura, saj so jim na veliko obljubljali, da se lahko brez težav vpišejo na katerikoli visokošolski študij in svoje šolanje prav tako brez težav nadaljujejo na univerzitetnem študiju.
Da pa vse le ni tako preprosto, se boste lahko prepričali v jutrijšnji oddaji, ko se bomo pogovarjali z Matejo Grobin, študentko agronomije na Biotehniški fakulteti, ki je mimogrede tudi študentska poslanka in ena izmed dveh poskusnih zajčic, ki jima diploma na visokošolskem študiju ni dovolj in se želita dokopati še do univerzitetne diplome.
Perspektive visokošolskih programov na Univerzi v Ljubljani in njihovih diplomantov je raziskovala Lucija G., ki bo s tem početjem nadaljevala tudi v jutrijšnji oddaji “Kaj pa Univerza.”
Sreda, 30.4. ob 14h: Težave študentk Biotehniške fakultete pri prehodu iz visokošolskega na univerzitetni študij
V včerajšnji oddaji “Kaj pa Univerza” smo raziskovali perspektive visokošolskih programov na Univerzi v Ljubljani ter njihovih diplomantov. Visoka strokovna šola za socialno delo je pred kratkim postala Fakulteta za socialno delo, Visoka upravna šola pa Fakulteta za upravo.
Spremenjeni odlok o ustanovitvi univerze bi naj uredil tudi prehod študentov iz obeh visokih šol na omenjeni fakulteti. Kaj pa fakultete, na katerih že od nekdaj obstajata tako univerzitetni kot tudi visokošolski študij? V današnji oddaji se bomo osredotočili na enega izmed primerov.
Na Biotehniški fakulteti so trenutno štirje oddelki visokošolskega študija. Obstajajo seveda težnje, da bi diplomanti visokošolskega študija lahko brez težav nadaljevali na univerzitetnem študiju. O tem smo se pogovarjali s študentko in študentsko poslanko Biotehniške fakultete, Matejo Grobin.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 35 (0:23)
Vtoč.: Trenutno je vzpostavljeno leto ...
Iztoč.:.... to so predvsem programi tri plus dva.
/////////////////////////////////////////////////////////////
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 37 (1:04)
Vtoč.: V bistvu po končani srednji šoli...
Iztoč.:.... zelo veliko metanje stran časa, ne.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Po treh letih študija sledi pisanje diplome, potem pa vrnitev v tretji letnik, tokrat univerzitetnega študija. To pa še ni vse. Potrebno je opraviti še dodatne izpite.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 39 (0:21)
Vtoč.: Ja naredit moraš razliko za nazaj...
Iztoč.:....samo 2, 4 ali 10 ur.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Kot smo že omenili, bi naj program za prehod iz visokošolskega na univerzitetni študij začeli izvajati v naslednjem študijskem letu, trenutno pa se v tej smeri že trudita dve študentki.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 41 (0:48)
Vtoč.: Ja, na agronomiji sva trenutno dve študentki...
Iztoč.:.... zlo natrpano in zlo, zlo, zlo naporno.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Kaj bi lahko fakulteta še naredila, da bi bil ta prehod manj stresen za študente oziroma omenjeni študentki?
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 43 (1:08)
Vtoč.: V bistvu to je zlo težka stvar za debatirat...
Iztoč.:....stvari, na katere jih dejansko opozarjamo.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Zanimanje za prehod na univerzitetni študij je na agronomiji veliko. Kljub zahtevnosti, podvajanju predmetov in veliki izgubi časa. Študent, ki se odloči za prehod, je namreč kar dvakrat absolvent in dvakrat študent tretjega letnika. V tem času pa najbolj pridni diplomanti, ki so se že na začetku odločili za univerzitetni program, že opravijo magisterij.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 45 (0:25)
Vtoč.: Trenutno se študenti zlo zanimajo...
Iztoč.:.... da se bo teh študentov nabralo več kot dvajset.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Kako pa bo z diplomanti Visoke upravne šole in Visoke šole za socialno delo, ki se bodo želeli vključiti v univerzitetni študij na novo oblikovanih fakultetah? Prvi poskusni zajci se bodo z ovirami lahko spopadli v študijskem letu 2004/2005.
Vsem tistim, ki kolebajo med poklicno in “tazaresno” maturo, med visokošolskim in univerzitenim študijem vsekakor svetujemo, da svojo odločitev skrbno pretehtajo in se tako izognejo morebitnim travmam ob kasnejših odločitvah za višjo stopnjo izobrazbe.
Pristojni na univerzi, ministrsvu in konec koncev v vladi pa se bodo končno morali sistematično lotiti reševanja nepotrebnih zapletov, ki so jih zakuhali s premalo premišljenimi rešitvami. Zdi se da jih včasih sprejemejo samo zaradi rešitev samih, ne pa da bi z njimi zares kaj rešili.
In pa seveda zaradi tega, ker imajo tak sistem tudi v tej in tej državi, ki bi ji radi postali podobni. Vse pogosteje in vse glasneje se poudarja pomen izobrazbe, po drugi strani pa se zdi, da postaja ta zaradi raznih omejitev vse bolj nedostopna. Tudi zaradi nesmiselnega podvajanja predmetov in s tem povezanega nepotrebnega izgubljanja časa, o katerem smo govorili v današnji oddaji.
Mukam in težavam poskusnih zajčic na Biotehniški fakulteti je prisluhnila Lucija G.
Komentarji
komentiraj >> Re: Tedenska napoved; 28. - 30. april
SERGEJ GRICAR [24/08/2003]
Ok, berem to kar se dogaja z visokošolskim programom in prehodom na univerzitetni. Sam imam tudi težavo s tem in sicer: na Ekonomski Fakulteti v Ljubljani sem zaključil višješolski tri letni??? program hotelirstvo in turizem in diplomiral. Nato smo imeli omogočeno nadaljevanje študija na Visoki poslovni šoli, torej še eno leto in nova diploma. Torej narejeni štirje letniki, dve diplomi. Zaradi znanilcev bolonjske deklaracije sem se z veseljem ob sprejemu vpisal na magisterij hotelirstva v opatiji RH. Sedaj pred prijavo magistrskega dela pa so mi rekli da ne morem zaključiti študija- magisterija- ker nimam uni. izobrazbe. Torej dve diplome 6 let študija in kaj imam visoko strokovno izobrazbo priznano. Vse zaradi napak pri šrudijih. Če želim sedaj zaključiti uni. študij- se moram vpisati v tretji letnik ali na specializacijo in ponovno opravljati cca. 20 izpitov narediti specialistično delo in nato še magisterij. Ne vem kam to pelje ampak poiskal bom pravico kjer bo le mogoče. Ne bom po že narejenih 44 izpitih in ne vem koliko kolokvijih v 6 letih, dveh diplomah cca. 4000 urah predavanj in vaj, delal še 20 izpitov. Absurd!!!!!!!!! Naslanjam se na bolonjsko deklaracijo- mobilnost študentov, možnost prehajanja med programi (tudi uni. in strok.) kot to ima nemčija. Slovenija in zame Hrvaška sta poidpisnici bolonsjke deklaracije in jo morata spoštovati. Hvala, sergej
odgovori >>