V sredo je pred parlamentom, v katerem so poslanci sprejemali zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, potekal protest članov Zveze svobodnih sindikatov. Vlada je namreč v parlament poslala prve konkretne, a tudi kontroverzne zakone, s katerimi skuša omiliti posledice finančne krize. Zveza sindikatov se ne strinja s tistim delom zakona, ki ne varuje višine plač delavcev.
V sredo je pred parlamentom, v katerem so poslanci sprejemali zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, potekal protest članov Zveze svobodnih sindikatov. Vlada je namreč v parlament poslala prve konkretne, a tudi kontroverzne zakone, s katerimi skuša omiliti posledice finančne krize. Zveza sindikatov se ne strinja s tistim delom zakona, ki ne varuje višine plač delavcev. Še pred objavo zakona v Uradnem listu se uveljavlja praksa, ko se ob uvedbi skrajšanega delovnega tedna na 36 ur zmanjšujejo plače zaposlenih.
Vlada se po dvomesečnem delovanju otepa obtožb o počasnem odzivu na zmanjšanje gospodarskih kazalcev. Mnenja naših sogovornikov so kot vedno različna. Začeli bomo s predsednikom Zveze svobodnih sindikatov Dušanom Semoličem, ki meni, da vladni ukrepi v prvi vrsti pomenijo nagrado za delodajalce in ne pomoč za delavce:
S sprejetimi zakoni niso najbolj zadovoljni niti pri Gospodarski zbornici Slovenije, kjer predlagajo še nekatere dodatne ukrepe za pomoč gospodarstvu. Govori predsednik Samo Hribar Milič:
Ugledni ekonomski strokovnjak, bivši finančni minister in predavatelj na Ekonomski fakulteti Dušan Mramor meni, da je paket vladnih zakonov za »gašenje« krize smiseln in pravilno usmerjen. Prisluhnimo njegovemu razmišljanju:
V sklopu vladne politike varčevanja so medijsko precej izpostavljene plače vodilnih mož podjetij v večinski državni lasti in prihodki članov nadzornih svetov teh podjetij. Veliko prahu v zvezi s tem dviga predvsem napovedano zniževanje plač, sejnin in uvedba nadzora v podjetjih, ki poslujejo z rdečimi številkami. Zakon predvideva celo ugotavljanje odgovornosti uprave in nadzornih svetov za slabo poslovanje teh podjetij v večinski državni lasti. Na predlog znižanja sejnin in nagrad članom nadzornih svetov so svoje pripombe podali iz Združenja članov nadzornih svetov. Kritike je za naš radio strnila generalna sekretarka združenja, Irena Prijović:
Mramor glede pritožb nadzornikov sicer meni drugače:
Največ kritik na račun vlade in njenega ravnanja ob gospodarski krizi pa vseeno leti iz opozicijskih vrst. Strnil jih je bivši gospodarski minister Andrej Vizjak:
Opozicija namerava po Vizjakovih besedah propagirati svoje rešitve tudi preko ponovno obujene ideje o Partnerstvu za razvoj:
Kaj o predlogu obuditve Partnerstva za razvoj menijo v največji koalicijski socialni demokraciji, pa je povedal član stranke Bojan Kontič:
Kako pa Kontič odgovarja na kritike opozicije:
Premier Borut Pahor napoveduje 22 ukrepov, ki naj bi prinesli realen prihranek in razbremenitev gospodarstva. V kakšni meri bodo ukrepi usklajeni z opozicijo in s predlagano obuditvijo Partnerstva za razvoj, bo razvidno v nadaljevanju leta. So pa prvi ukrepi vlade nedvomno razočarali sindikate. Ostali medijsko izpostavljeni problemi trenutno v javnosti bolj kot ne ustvarjajo nejasno pozicijo vlade, ki s konkretnimi predlogi za oživljanje gospodarstva zamuja.
Za vas sta ukrepe vlade kultivirala Matej Š. in Igor.
Komentarji
komentiraj >>