Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nasvetov poln OFF Program! (3522 bralcev)
Sreda, 21. 1. 2009
Boris V.



... Obama že zahteval zaustavitev dela vojaških sodišč v Guantanamu ...
... Izraelska vojska se je umaknila iz Gaze ...
... Plin po krizi že povsod po Evropi razen v Makedoniji in Grčiji ...
... ETA zopet zagrozila z napadi vsem vpletenim v projekt hitre železnice v Baskiji ...
OFF NAPOVEDNIK

Mediji so polni zgodb in poročanj z inavguracije Baracka Obame in prenosa oblasti s prejšnjega na novega predsednika Združenih držav. Manj pa se govori o prav tako pomembni zadevi in sicer o prenosu izkušenj hčerk bivšega predsednika hčerkama novega. Potomke Georga Busha v obliki dvojčic Barbare in Jenne sta Obamovima Sashi in Malii na dušo položili par nasvetov glede življenja v Beli hiši, temu čarobnemu kraju, kot sta ji rekli. Eden od nasvetov je recimo, naj ne bosta žalostni, če bosta morali potovati na dan čarovnic. V tem primeru naj sladkarije pobirata kar med potniki na letalu. Seveda, samo predstavljajte si. Medtem ko razni generali, svetovalci in PR agenti kujejo načrte kako izvesti naslednjo invazijo, Sasha in Malia skačeta okoli in motita z geslom: »Trick or treat!«

Bushevi hčerki sta se tudi spomnili na takoimenovana zasmehovanja njunega očija v medijih. Dejali sta: »On je najin oče, ne pa karikatura v časniku ali predmet posmeha na televiziji.« Dragi bivši prvi dvojčici: Biti oče je popolnoma komplementarno z biti idiot. Glede tega, da je bil tarča posmeha pa tole. Mi bi raje videli, da bi bil vajin očka tarča ostrostrelske puške. Made in the U.S.A.

Berete želja poln OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Barack Obama je kot že aktualni predsednik ZDA kmalu po inavguraciji zahteval ustavitev dela vojaških sodišč v Guantanamu. To bi lahko ustavilo procese v enaindvajsetih primerih, tudi v petih glede obtožencev za načrtovanje napadov enajstega septembra. V dvostranskem dokumentu zahteva sto dvajset dnevno prekinitev vseh sojenj. Ta pavza naj bi omogočila predsedniku in administraciji, da pregleda delo vojaških komisij. Tako je začel Obama izpolnjevati predvolilne obljube, vsaj tiste enostavnejše. Prav tako je zamrznil vse uredbe, ki jih je Bush tik pred koncem mandata še podpisal.

Obama bo prisoten tudi na današnji okrogli mizi oziroma debati v Cankarjevem domu, vsaj kot tema le-te. Naslov razprave je »Ali bo Barack Obama spremenil svet oziroma Amerika po volitvah«, organizira pa jo Forum 21. Gostje bodo Mitja Meršol, predsednik Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji Lovše Tomaž, ameriški novinar Michael Benson in mnogi drugi, moderator razprave pa bo poslanec Zares-a Ivo Vajgl, ki nam je o vsebini razprave povedal tole:









Čeprav se Obama še ni javno opredelil do dogodkov na Gazo, je Izrael vseeno do njegove inavguracije iz tega območja povlekel svoje sile. Kljub temu ostaja izraelska vojska v pripravljenosti v okolici Gaze. Izraelska vojska naj bi medtem že sprožila preiskavo o tem, ali je v bojih uporabljala tudi fosforne bombe, katerih uporaba je prepovedana na gosto poseljenih območjih. Preiskava naj bi, po poročanju izraelskega časopisa Haaretz potekala proti poveljniku rezervistične padalske enote, vendar je predstavnik vojske vse umiril in dejal, da ne gre za uradno preiskavo.

Velika večina območja srednje in vzhodnoevropskih držav, ki je bilo najbolj prizadeto zaradi rusko-ukrajinskega plinskega spora, med katere spadata tudi Slovenija in soseda Avstrija, je doživela popolno obnovitev dobave plina. Prve države, ki so potrdile, da s polno močjo prejemajo plin so bile Slovaška, Madžarska, Bolgarija in Moldavija, ki so hkrati tudi ene izmed tistih, ki jih je odvisnost od ruskega plina tudi najbolj prizadela. Potrditve o dostavi plina pa morata izdati še dve izmed najbolj južnih držav, Makedonija in Grčija. Češki uradniki, trenutno predsedujoči Evropski uniji so v izjavi povedali, da bo najbrž trajalo še nekaj dni, da bo dobava dosegla normalno stanje in da bodo šele, ko bo plin v Evropo s polno močjo potoval štiri dni, krizo obravnavali kot zaključeno.

Baskovska separatistična organizacija ETA je že decembra prevzela odgovornost za smrt poslovneža Ignacia Uria Mendizabala, ki je bil vpleten v gradnjo hitre železnice po Španiji, posebej v Baskiji. Njegovo smrt je označila za usmrtitev in hkrati opozorila, da bodo njihove žrtve vsi, ki imajo kaj opraviti z železniško povezavo med baskijskimi mesti Vitorio, San Sebastianom, Bilbaom in prestolnico Madridom. ETA opozarja: »Medtem ko se nadaljuje uničenje, ki ga je prinesel ta velik projekt, sprejet z dekretom in brez javne razprave, bodo izbrani uradniki in njihovi holdingi postali tarče Ete«. Španski premier Jose Luis Zapatero vztraja, da se delo nadaljuje.

Britanskemu ministrstvu za obrambo se obeta tožba, ki v primeru uspeha lahko rezultira v odškodninah, ki bi lahko dosegle višino več milijonov funtov. Veterani, vpleteni v jedrske poskuse, ki jih je v 50. letih prejšnjega stoletja na območju Indijskega in Pacifiškega oceana izvajala Velika Britanija, so na visokem sodišču vložili namreč tožbo s katero želijo doseči kompenzacije za bolezni, ki naj bi bile rezultat izpostavljenosti radiaciji. Njihov glavni očitek vladi je, da med poskusi niso bili ustrezno zaščiteni in tudi ne obveščeni o morebitnih posledicah, ki naj bi sedaj pestile tudi že tretje generacije njihovih potomcev, seveda če so bili te sploh zmožni imeti. Pravni zastopniki britanske vlade pa menijo, da je od poskusov preteklo že preveč vode, da bi lahko razmišljali o kakršni koli kompenzaciji.

Ugandski zaporniki, ki čakajo na usmrtitev, so lahko upravičeno potrti. Poziv več kot štiristo le-teh, da bi v državi predvsem na podlagi, da je obešanje kruto in nehumano, ukinili smrtno kazen, je namreč ugandsko vrhovno sodišče zavrnilo, čeprav so zapornike podprli tudi aktivisti za človekove pravice v državi. Je pa sodišče odločilo tudi, da je nesmiselno, če zaporniki čakajo na usmrtitev več kot tri leta in tako bodo tudi večini teh, ki so nanje naslovili poziv, spremenili kazen v dosmrtno ječo. V Ugandi smrtna kazen ni bila izvršena od leta 1999, sodišče pa meni, da še vedno služi kot produktiven ukrep proti umoru.

Slovenska ljudska stranka je parlamentarnemu odboru za zunanje zadeve predložila odlog ratifikacije pristopnega protokola Hrvaške k NATO paktu, saj njeni člani menijo, da se ponavlja zgodba s spornimi dokumenti, ki jih je Hrvaška predložila med pogajanji za vstop v Evropsko unijo. O tem predlogu smo govorili z vodjo njihove poslanske skupine, Jakobom Presečnikom:









Za mnenje nasprotne strani pa smo prosili predsednika Odbora za zunanje zadeve Iva Vajgla:









Za konec še novica, ki nam jo je vsilil Sklad za pluralizacijo. Kot vsako leto so zaradi poraščanja bolezni, povzročenih zaradi rotavirov in virusov influence tudi letos v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani uvedli omejitev obiskov na večini oddelkov, na nekaterih, kot sta intenzivna nega in intenzivna terapija pa tudi popolno prepoved. Več o sami omejitvi, razlogih zanjo in nekaj navodil nam je podala vodja službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, specialistka klinične mikrobiologije Jana Kolman, doktorica medicine:










Komentarji
komentiraj >>