Znael si se na arhivu spletne strani Radia tudent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namre za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nevidno ensko delo in vidna feministina dela Hannah Wilke (8224 bralcev)
Sobota, 24. 1. 2009
IdaH



Januarski Sektor krmari med nevidnim in vidnim enskim delom. Julija S. lista po svee izdanem delu Sonje Robnik Nerazumljeni ne in se kritino zaira v poloaj enskega dela na splono. Ida H. predstavlja problematiko feministine umetnostno zgodovinske kritike fotografsko performativnega dela umetnice Hannah Wilke, Pina S. pa servira paket aktualnih femi novic. enski glas bo slien in slian v soboto ob 13. uri
Januarski Sektor krmari med nevidnim in zamaskiranim enskim delom. Julija S. lista po svee izdanem delu Sonje Robnik Nerazumljeni ne in se kritino zaira v poloaj enskega dela na splono. Ida H. predstavlja problematiko feministine umetnostno zgodovinske kritike fotografsko performativnega dela umetnice Hannah Wilke, Pina S. pa servira paket aktualnih femi novic.

Eno izmed tradicionalnih podroij, kjer so bile in e vedno so enske diskriminirane je zagotovo podroje dela. Podroje plaanega dela je v vzpostavljanjem kapitalistinega sistema, kot pravi britanski sociolog Giddens, postalo domena mokega sveta ter dokazovanja mokosti. Moki so bili tisti, ki so vstopali v javno in bili oskrbovalci nuklearne druine, medtem ko so bile enske predvidene za to, da bi oskrbovale svojega moa, druino in dom, kar pa je bila, in e vedno v veini primerov je, sfera neplaanega dela ali kot nekatere feministine sociologinje to imenujejo sfera nevidnega dela.

Moral je nastopiti as krize, da se je ta za nekatere e danes idealen model, zael krhati. V prvi svetovni vojni, ko je bilo veina mokih v vojni, so kapitalisti potrebovali rezervno armado delovne sile, ki so jo nali predvsem v enskah, ki so ostajale doma. eprav kapitalisti niso imeli v mislih ruenja tradicionalno zakoreninjenih vzorcev, temve so zgolj zasledovali maksimizacijo profita, so mnoge enske takrat prvi dobile prilonost za vstop, kot to ugotavlja tudi Giddens, v sfero plaanega dela, ki je do tedaj veinoma veljala za domeno mokih.

eprav se od tedaj po ugotovitvah Giddensa vea odstotek ensk, ki vstopajo v razline delovne procese, pa e zdale ne moremo trditi, da to pomeni, da so neke tradicionalne predstave v domeni mokega ter domeni enske izginile. Strukture, ki proizvajajo neenakosti kot tudi neenakosti, so namre postavljene na veliko trih temeljih kot bi si morda to lahko mislili. Oblast je veliko moneja ravno zaradi tega, ker nanjo ne moremo pokazati ve s prstom, temve nas je zapopadla tako, da smo jo vsi do neke mere ponotranjili, e bi parafrazirali Foucaulta. enske zato e zdale ne vstopajo enakopravno v sfero dela, eprav jim je ta vstop omogoen, temve se sooajo z razlinimi oblikami diskriminacij prav zaradi svojega spola.

Diskriminatornih oblik, s katerimi se enske sooajo ob vstopu na trg dela, je brezbroj. Eno izmed teh je to, da veinoma vstopajo v sfero plaanega dela ne da bi bile razbremenjene nevidnega dela, ki ga obravnava Ann Oakley v svojem zdaj e klasinem delu Gospodinja ter v slovenskem prostoru Majda Hrenjak v publikaciji Mirovnega intituta Nevidno delo. Razline raziskave kaejo na zaskrbljujoe kazalce, da enske kljub temu, da so v povpreju bolje izobraene zasedajo praviloma nija delovna mesta in da je na vodstvenih pozicijah kot tudi v politiki e vedno zelo malo ensk na vidnih poloajih. enske so v povpreju plaane manj za isto opravljeno delo kot moki. Mlade enske tudi teje vstopajo na trg dela, saj so pri delodajalcih dojete kot rizini kader zaradi zmonosti, da bo zanosil. Zato delodajalci, eprav bi morda bilo to v praksi zelo teko dokazati, raje v slubo vzamejo moke.

Tiste srene predstavnice drugega spola, e se izrazimo z besedami Simone de Beauvoir, ki brez vejih teav sicer vstopijo, pa se s temi vsakodnevno sreujejo na delovnem mestu. Eno izmed hujih oblik tovrstnih teav obravnava Sonja Robnik v svoji publikaciji Nerazumljeni ne, ki je v tem mesecu izla pri zalobi i2. V tem delu je Sonja Robnik pod drobnogled vzela spolno nadlegovanje ter nadlegovanje zaradi spola na delovnem mestu. Ve nam je ob izdaji same knjige na tiskovni konferenci povedala Sonja Robnik sama:

track: Sonja Robnik

Sonja Robnik takoj v uvodu poudari, da so rtve spolnega nasilja, ki se manifestira v obliki spolnega nadlegovanja ter nadlegovanja zaradi spola, v veliki veini enske. To pa kae na iri drubeni in strukturni problem, in sicer, da dominantna pozicija na trgu dela e vedno pripada mokim in da je spolno nadlegovanje ena izmed manifestacij te premoi. Robnik razlouje med spolnim nadlegovanjem, med katero spadajo razlina fizina, na primer dotikanje; potem verbalna, na primer opolzke opazke, kot tudi neverbalna dejanja.

Med spolno nadlegovanje pa spadajo vsa dejanja, ki niso dobrodola obojestransko oziroma tista dejanja, ki gredo ez enski oitno nerazumljeni ne. Posebna oblika spolnega nasilja na delovnem mestu pa je nadlegovanje zaradi spola ali v angleki terminologiji gender based harrasment. Med nadlegovanja zaradi spola pa spadajo dejanja, ki temeljijo na drubeni moi in se manifestirajo v obliki posmehovanj, ponievanj do fizinih napadov.

Sonja Robnik fenomen spolnega nasilja na delovnem mestu postavlja tudi v iri kontekst kulture, drubene moi in socializacije. Zaveda se namre, da je drubena mo e vedno neenakomerno porazdeljena v prid mokih, saj je tudi sama konstrukcija mokosti centralizirana okoli drubene moi. Po drugi strani pa se konstrukcija enskosti e vedno vee na njeno bioloko sposobnost rojevanja in s takno argumentacijo ensko veliko laje vee na dom, kar se zrcali v mnogih praksah na trgu dela. Ena izmed takih praks je e prej omenjeno nezaposlovanje ensk prav zaradi te zmonosti rojevanja ali celo zahteve delodajalcev, ki enskam pogojujejo pridobitev zaposlitve s podpisom nezakonite pogodbe, v katerih se zaveejo, da pet let ne bodo zanosile. Sonja Robnik tovrstno prakso komentira takole.

track: Sonja Robnik

Knjiga Sonje Robnik se zakljui z direktivami za delodajalce. Njena publikacija je zato zelo pomemben prispevek k ozaveanju pojava spolnega nasilja na delovnem mestu in zato tudi korak naprej k e vedno zelo dolgi bitki do enakosti med spoloma.

e vedno pa se pojavlja vpraanje, emu se kljub doloenim zakonskim doloilom, prijave spolnega nasilja kot tudi javnega opozarjanja s strani rtev le-tega e vedno dogajajo precej poredkoma. Zgodb o diskriminatornih praksah do ensk s strani delodajalcev, kakor tudi na podroju dela je sicer veliko, vendar veina ostane zgolj v neformalizirani obliki prijateljskih pogovorov in ne dobi svoje formalne oblike. Ali se rtve ne poutijo dovolj zaiteno, da bi si upale zastaviti svoje ime za reitev velikega strukturnega problema? Ali tega irega problema ne vidijo? Ali pa bi lahko rekli, da gre za drubo giddenskovskih individuumov, ki so preve zaposleni s svojim projektom realizacije samih sebe in smernicam sebstva, da se jim ne zdi vredno tovrstnih problemov lotevati strukturno? Kakor koli, poanta je jasna: moralo bo pretei e veliko debat in potrebno bo e veliko uspenih direktiv, ki bi vsaj omejile diskriminacijo ensk na trgu dela, e je e ne morejo popolnoma izkoreniniti.

Glas proti spolnemu nadlegovanju kot tudi proti nadlegovanju zaradi spola, pa naj bo do na delovnem mestu, v tudijskih okoljih ali celo na kakem drugem planetu, dviguje Julija S!



Razlog, ki me je pritegnil k obravnavi feministine kritike Hannah Wilke, je tista stalno prisotna zagata feministinega diskurza, ki lahko pri sicer dosledni kritiki seksistinih drubenih struktur zapade v fundamentalizem. Vizualna reprezentacija enske tako ne more biti le podroje umetnostne zgodovine, ampak je tudi popolnoma vseprisotna elja po objektivizacije enske kot objekta, v katerega so usmerjeni pogledi.

enska je v teh reprezentacijah lahko simbolna, idealna, lepa, pasivna, fatalna, objektivna, vendar nikoli stvarna, kompleksna, bolehna, necelostna, pomanjkljiva, subjektivna. Wilke v svojem delu vzpostavlja ravno napetost med idealno vizualno reprezentacijo enske, ki je zgolj zaigrana maska neke v naprej dane spolne vloge enske v drubi in razgaljeno ensko, torej tisto identiteto enske, ki ni ustvarjena umetno.

Vsi tisti, ki ne poznate ravno najbolje dela Hannah Wilke, se verjetno spomnite iroke medijske pozornosti, ki jo je umetnica doivela po njeni smrti leta 1993. To je tista umetnica, ki je dokumentirala svojo poasno in bolee umiranje za limfnim rakom in je celotno dokumentacijo procesa, razstavila posthumo leta 1994 v dogovoru z newyorko galerijo Ronald Feldman.

V tem prispevku bomo poskuale izpostaviti nekaj vzporednic, na katere moramo opozoriti pri feministini umetnostno zgodovinski kritiki dela Hannah Wilke. Wilke sicer velja za feministino umetnico drugega vala feminizma. Poleg Carolee Schneeman, Valie Export, Sanje Ivekovi, Marine Abramovi in mnogih drugih bila v estdesetih in sedemdesetih. Je ena od zastavono feministinega performansa, v katerem so svoje telo v razlinih relacijah vzpostavljale kot subjekt.

Vendar pa je ravno pri tej najbolj osnovni tenji feministinih performansov, s strani kritiark bila obravnavana kot nekaken kodljivec. Ker je svoje telo predstavljala drugae od drugih performerk. Te so se v vizualni reprezentaciji svoje telesnosti zelo oitno borile za spodkopavanje ustaljenih zahtev po lepoti in seksualni dopadljivosti njihovih teles, e samo pomislimo na skupinski performans Carolee Schneeman Meseno veselje.

Wilke pa je bila po vseh ustaljenih normah zelo privlana enska in kritiarke so ji oitale, da zgolj izkoria svojo telesno dopadljivost in s tem reproducira ustaljeno seksistino videnje enske. Vendar pa so te kritiarke spregledale zelo subtilni nivo njenega dela, saj je zelo oitno, da je vsaka njena kretnja zaigrana. Poleg tega konni produkt njenih performansov ni bila iva igra pred obinstvom, ki ga spremlja dokumentacija performansa. Ampak je svoje delo e zelo zgodaj zaela predstavljati kot serije fotografij, ki so ponazarjale performativno dejanje.

S to zaigranostjo enske vloge Wilke pravzaprav vzpostavlja kritino distanco do zgodovine umetnosti, ki ensko vedno objektivizira. To je verjetno najbolj oitno, e se osredotoimo na dve njeni najbolj znani seriji:

Prva je nastala med leti 1978 in 81 z naslovom So Help Me Hannah. V kateri je umetnica jukstapozirala svoje volno mlado telo ob bolehno ostarelo, od kemo terapije shujano telo svoje mame, ki so ji odstranili dojko. V tej podobi smo sooene s podobo enske, ki je oropana glavnih atributov proteze ali maske, ki tvori ensko spolno vlogo: las in dojke.

Zaradi podobnosti obraznih potez teh dveh ensk lahko zaslutimo, kot da gre za isto ensko. Serija spominja na Drerjevo grafiko Mrtvakega plesa, kjer upodobi ivljenjski cikel enske. Vendar nikjer pri mrtvakih plesih ne najdemo tako nazorne upodobitve. Zgolj iveega loveka z roko v roki s smrtjo, ne pa tudi upodobitve ivljenjskih obdobij. Pri tem lahko prepoznamo, da je mlada enska loena od ostarele enske, kakor da bi bila to neka druga substanca. No, ampak zdaj smo e malo zali od nae primarne teme.

Obravnavali bomo torej serijo So Help Me Hannah v primerjavi s posthumno razstavljeno serijo fotografij Intra Venus. Intra Venus je vpogled v strukturo simbola Venere, ki naj bi oznaevala ensko kot lepoto, ljubezen, plodnost. V seriji Wilke prav tako kot pri prvi seriji jukstapozira dve podobi. Na prvi fotografiji je umetnica upodobljena kot enska, ki je zaradi kemo-terapije oropana prej omenjenega atributa enske spolne vloge, njenih las. Pojavlja se brez tiste enske vloge, ki so ji jo kritiarke oitale v njenih prejnjih delih, ko je bila e zdrava. Je bolehna, prazna, brezizrazna.

V tem njenem delu se zelo intimno sreata problematiki feminizma in hendikepa, saj je tako enskam kot invalidom zanikana monost, da obstajata v svoji necelosti, fragmentiranosti. To je tudi svojevrsten absurd, saj je na primer Miloka Venera, simbol renesanne lepote pravzaprav hendikepirana, brez rok.

Na drugi strani teh diptihov pa Wilke uprizori tevilne podobe, ki so bile v razlinih obdobjih zgodovine umetnosti, prav tako kot ravno omenjena Venera, postavljene na mesto lepotnega ideala. Na eni izmed fotografiji se pojavlja kot Marija devica, zavita v svetlo modro tkanino, na drugi kot Boginja s kaami iz Knososa.

V zvezi z obema serijama in hendikepom, v katerega lahko pritevamo tudi bolezen, pa se v devetdesetih pojavi nova kritika. Namre, da je tovrstna umetnost sporna, ker jo zaradi soutja do obolelih ne moremo ve gledati kritino, pa pa lahko z njo zgolj soglaamo, eprav se nam kae kot serija neprijetnih podob, s katerimi se najraje ne bi sooili.

Hannah Wilke v svojih delih namerno mimikrira ali namerno razkriva ensko identiteto, subjektivnost, ki bi jo najraje izgnali iz svojega vizualnega polja. Dela nam vidno tisto, kar se enski, e posebej v njeni vizualni reprezentaciji neprestano zanika. Biti nepopolna!

O Hannah Wilke sem razmiljala Ida H.


Prvo letonjo izdajo Sektorja so pripravile Julija Sardeli, Ida Hirenfelder in Pina Sadar, ki sem oddajo tudi povezovala.


Komentarji
komentiraj >>


VaidokPaime [02/11/2017]

, , - : . [url=http://via-sexgra.ru/cialis-kupit-moskva] [/url] , , . , via-sexgra.ru , . , , . . , .
odgovori >>

20
VaidokPaime [28/10/2017]

, , - : . [url=http://via-sexgra.ru/cialis-kupit-moskva] [/url] , , . , via-sexgra.ru , . , , . . , .
odgovori >>


VaidokPaime [23/10/2017]

, , - : . [url=http://via-sexgra.ru/shpanskaya-mushka] [/url] , , . , via-sexgra.ru , . , , . . , .
odgovori >>


VladerTrish [30/09/2017]

, , - : . , , . http://via-sexgra.ru/cialis-kupit-moskva . [url=http://via-sexgra.ru/viagra-kupit-moskva] [/url] , . , , . . , .
odgovori >>

24
FernayzZer [03/09/2017]

.NET - . - , , , , . - , , . , [url=https://zaxvatu.net/]zaxvatu.net[/url] - : , .
odgovori >>


RomschTog [04/08/2017]

, , , . - , . , , . , , -. [url=http://-./] 10 [/url] . , -, , . , , . - 100 , , . , . , , . Centurion .
odgovori >>

5
AnrekaTog [30/07/2017]

, , , . , . , , . , , -. [url=http://-./] [/url] . , , , . , , . - , , . , . , , . Centurion .
odgovori >>