Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
USTVARJANJE TRANSNACIONALNIH PROSTOROV PREBIVANJA (3429 bralcev)
Ponedeljek, 2. 2. 2009
igorp



Poročilo z mednarodne razprave Na Granici…/… Na meji

V okviru Uninomade, projekta društva politični Laboratorij, založbe Sophia in revije Teorija in praksa, kjer so organizirane mednarodne diskusije o nastajajočem evropskem političnem prostoru, je v petek in soboto potekala mednarodna razprava z naslovom Na meji/ Na granici, na katero so bili povabljeni številni znanstveniki in aktivisti iz območja zahodnega Balkana.

USTVARJANJE TRANSNACIONALNIH PROSTOROV PREBIVANJA
Poročilo z mednarodne razprave Na Granici…/… Na meji

V okviru Uninomade, projekta društva politični Laboratorij, založbe Sophia in revije teorija in praksa, kjer so organizirane mednarodne diskusije o nastajajočem evropskem političnem prostoru, je v petek in soboto potekala mednarodna razprava z naslovom Na meji / Na granici, na katero so bili povabljeni številni znanstveniki in aktivisti z območja zahodnega Balkana. Diskusije so v petek potekale v prostorih fakultete za družbene vede, v soboto pa v Socialnem centru Rog. Ker smo obiskali zgolj sobotni del programa, smo Andreja Kurnika, profesorja na FDV-ju in organizatorja razprave povprašali o razlogih za njen sklic in o petkovih dogodkih:



Zakaj so tovrstna srečanja več kot potrebna, je povedal Ivan Zlatič, član Freedom Fight-a, gibanja za svobodo v republiki Srbiji, ki med drugim izdaja Z Magazin:



Na diskusiji je bilo veliko govora o znanstvenikih, ki se ukvarjajo z aktualnimi družbenimi pojavi in koncepti ter aktivisti, ki se z družbenimi pojavi ukvarjajo v praksi. Teoretski uvod v koncept meja in transnacionalnega sodelovanja je podal Andrej Kurnik, ki se je navezal na misel postfordizma:



Na srečanju so posamezna predavanja aktivistov pripomogla k osnovni zamisli tega srečanja, torej ustvarjanja skupnega prostora komunikacije. Ti prostori so postavljeni izven ustaljenih družbeno političnih omejitev ravno z namenom, da obveščajo in aktivirajo prebivalce, ki jim manjka predvsem družbeno politična kritična obveščenost. Sedaj prisluhnimo različnim kritikam in zgodbam. Začnimo z Hajrudinom Hromadžićem, predavateljem na institutum Studiorum Humanitatis v Ljubljani in na Filozofski fakulteti Vseučilišča v Zagrebu, ki je kritiziral hrvaške medije zaradi izogibanja določenim družbenim temam - kritika seveda leti na vse mainstream medije, ki so sposobni delovati zgolj v določenih družbenih okvirjih:



Djokica Jovanović izredni profesor na Filozofski fakulteti v Beogradu je na kratko predstavil primer neposredne demokracije v Bolgariji, ki izstopa iz ustaljenih kvazi-demokratičnih praks:



V Srbiji se soočajo s problematiko izseljencev iz Kosova ter ostalih držav bivše Jugoslavije. Politični mir skuša aktualna politična elita rešiti s sporazumi z Evropsko Unijo, po katerih naj bi tudi srbski državljani svobodneje vstopali v schengensko Evropo. Kljub temu pa je poseben sistem vstopa v Evroobmočje zahteval tudi posebno ceno. O problemu migrantov ter posebnem Schengen sistemu za srbijo je več povedal Ivan Zlatič:



Aleksandar Todorovič, predstavnik izbrisanih je predstavil svoje razmišljanje o razlogih za konflikte, ki vedno znova pripeljejo tako do nasilja v družbi kot do nasilja družbe ter vzpostavljanja novih vidnih in nevidnih meja:



Na vprašanje, kdaj pričakuje katarzo slovenskega naroda glede vprašanja Izbrisanih pa Todorović odgovarja:



Zaključimo pa z Barbaro Beznec iz socialnega centra Rog, ki predstavi aktiviste socialnega centra in aktivnosti le tega:



Zeitgeist je predstavil Igor.



Komentarji
komentiraj >>