Poročilo z mednarodne razprave Na Granici…/… Na meji
V okviru Uninomade, projekta društva politični Laboratorij, založbe Sophia in revije Teorija in praksa, kjer so organizirane mednarodne diskusije o nastajajočem evropskem političnem prostoru, je v petek in soboto potekala mednarodna razprava z naslovom Na meji/ Na granici, na katero so bili povabljeni številni znanstveniki in aktivisti iz območja zahodnega Balkana.
USTVARJANJE TRANSNACIONALNIH PROSTOROV PREBIVANJA
Poročilo z mednarodne razprave Na Granici…/… Na meji
V okviru Uninomade, projekta društva politični Laboratorij, založbe Sophia in revije teorija in praksa, kjer so organizirane mednarodne diskusije o nastajajočem evropskem političnem prostoru, je v petek in soboto potekala mednarodna razprava z naslovom Na meji / Na granici, na katero so bili povabljeni številni znanstveniki in aktivisti z območja zahodnega Balkana. Diskusije so v petek potekale v prostorih fakultete za družbene vede, v soboto pa v Socialnem centru Rog. Ker smo obiskali zgolj sobotni del programa, smo Andreja Kurnika, profesorja na FDV-ju in organizatorja razprave povprašali o razlogih za njen sklic in o petkovih dogodkih:
Zakaj so tovrstna srečanja več kot potrebna, je povedal Ivan Zlatič, član Freedom Fight-a, gibanja za svobodo v republiki Srbiji, ki med drugim izdaja Z Magazin:
Na diskusiji je bilo veliko govora o znanstvenikih, ki se ukvarjajo z aktualnimi družbenimi pojavi in koncepti ter aktivisti, ki se z družbenimi pojavi ukvarjajo v praksi. Teoretski uvod v koncept meja in transnacionalnega sodelovanja je podal Andrej Kurnik, ki se je navezal na misel postfordizma:
Na srečanju so posamezna predavanja aktivistov pripomogla k osnovni zamisli tega srečanja, torej ustvarjanja skupnega prostora komunikacije. Ti prostori so postavljeni izven ustaljenih družbeno političnih omejitev ravno z namenom, da obveščajo in aktivirajo prebivalce, ki jim manjka predvsem družbeno politična kritična obveščenost. Sedaj prisluhnimo različnim kritikam in zgodbam. Začnimo z Hajrudinom Hromadžićem, predavateljem na institutum Studiorum Humanitatis v Ljubljani in na Filozofski fakulteti Vseučilišča v Zagrebu, ki je kritiziral hrvaške medije zaradi izogibanja določenim družbenim temam - kritika seveda leti na vse mainstream medije, ki so sposobni delovati zgolj v določenih družbenih okvirjih:
Djokica Jovanović izredni profesor na Filozofski fakulteti v Beogradu je na kratko predstavil primer neposredne demokracije v Bolgariji, ki izstopa iz ustaljenih kvazi-demokratičnih praks:
V Srbiji se soočajo s problematiko izseljencev iz Kosova ter ostalih držav bivše Jugoslavije. Politični mir skuša aktualna politična elita rešiti s sporazumi z Evropsko Unijo, po katerih naj bi tudi srbski državljani svobodneje vstopali v schengensko Evropo. Kljub temu pa je poseben sistem vstopa v Evroobmočje zahteval tudi posebno ceno. O problemu migrantov ter posebnem Schengen sistemu za srbijo je več povedal Ivan Zlatič:
Aleksandar Todorovič, predstavnik izbrisanih je predstavil svoje razmišljanje o razlogih za konflikte, ki vedno znova pripeljejo tako do nasilja v družbi kot do nasilja družbe ter vzpostavljanja novih vidnih in nevidnih meja:
Na vprašanje, kdaj pričakuje katarzo slovenskega naroda glede vprašanja Izbrisanih pa Todorović odgovarja:
Zaključimo pa z Barbaro Beznec iz socialnega centra Rog, ki predstavi aktiviste socialnega centra in aktivnosti le tega:
Zeitgeist je predstavil Igor.