»Svobode veter veje«, je v 16. stoletju izrekel Ulrich von Hutten, humanist in borec proti monopolu Rimsko-katoliške cerkve. Omenjeni del njegovega stavka je prevzela ameriška univerza Stanford, s čimer je seveda hotela poudariti neodvisnost izobraževalne sfere. Težko bi rekli, da bi ta stavek lahko uporabila tudi katera od slovenskih univerz, saj nam bolonjsko reformo vsiljujejo neki dogovori zunaj meja naše države. Bolonjska reforma, ki se uči pri ameriškem in avstralskem visokošolskem sistemu, je sicer legalna, vprašanje pa je, ali je tudi legitimna. Z vplivanjem na evropski visokošolski prostor so se visoki lobiji na daleč izognili nevmešavanju v notranjepolitične zadeve neke države, ker je pač visoko šolstvo po ustavah evropskih držav neodvisno.

Vendar pa Evropa z bolonjsko reformo zanesljivo vpliva na delovanje držav znotraj unije, še bolj pa hoče vplivati preko priporočil evropske komisije na unikatno politiko zaposlovanja in izobraževanja v Sloveniji. V okviru lizbonske strategije za rast in delovna mesta, ki je v tesni povezavi z bolonjsko reformo, je prejšnji teden Evropska komisija poslala opozorilno, čeprav ne zavezujočo, noto. Sloveniji je priporočila, naj za uresničitev gospodarske rasti in izboljšanje zaposlovanja reformira pokojninski sistem, poleg tega pa bi Slovenija morala preučiti zaščito delavcev za nedoločen čas in pogoje za študentsko delo. Takšna opozorila so iz Bruslja prihajala že prej, vendar je tokrat, v luči tako imenovane gospodarske krize, bojda treba ta opozorila vzeti resneje.

V dejanskosti bi ta navodila pomenila daljši delovni staž, prekvalifikacijo delavcev blizu odhoda v pokoj, da bi lahko opravljali lažja dela, nekaj zaslužili in s tem razbremenili pokojninsko blagajno. Preučitev pogojev za tako imenovano študentsko delo pa odpira kopico vprašanj. Slovenija je edina država v EU ali celo na svetu, ki izvaja zaposlovanje študentov preko študentskih servisov. Očitki na delovanje posrednikov študentskega dela, napake pri posredovanju napotnic, provizije za lastni žep in še kaj so bile mnogokrat tarča nasprotnikov študentskega dela. Res so nekateri študentski servisi s svojo dejavnostjo pridobili ogromen kapital in postali močan lobi v Sloveniji, ki se bolj ali manj dejavno vključuje tudi v slovensko politiko, predvsem preko študentskih organizacij, ki se neposredno financirajo preko koncesijskih dajatev od študentskega dela.

Kljub tem očitkom je študentsko delo temeljni vir dohodkov za študirajoče, ki si v mnogih primerih brez te bonitete študija sploh ne bi mogli privoščiti, mnogo pa je seveda tudi takih, ki si preko študentskih napotnic 'našparajo' za potovanja ali kako drugo dobrino. S študentskim delom se razbremenijo finančne obveznosti staršev, delo pripomore k večji odgovornosti študentov in k hitrejši osamosvojitvi. Vse to pa v končni fazi pripomore k temu, da se študent po koncu študija lažje znajde v svetu zaposlovanja.

Del študentskega dela gre za financiranje študentskih organizacij univerz v Sloveniji. Te kljub zdraham, ki jih dostikrat pestijo, od časa do časa le napravijo kaj dobrega za študentsko populacijo. Lahko bi celo rekli, da bi brez študentskega organiziranja celoten spekter študentskega življenja padel na milost in nemilost vladnim in parlamentarnim muham. Medtem bi se univerze pasle na svoji avtonomnosti in bi ostale rigidne ustanove, ki ne znajo prisluhniti aktualnim potrebam študentov, kvaliteta študija bi ostala na isti ravni, diplomanti pa bi še težje našli zaposlitev.

Evropa je očitno mnenja, da bi zaposlovanje študentov moralo dobiti nove spektralne analize, ki bi razbile prizmo nezaposljivosti študirajočih. Povezanost dela s študijem ni zadostna, ugotavlja raziskava Evroštudent 2007, ki jo je izvedlo ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Ena od možnih rešitev bi bilo zaposlovanje na fakultetah samih. Vendar bi to pomenilo dodatno obremenitev financiranja visokega šolstva. Vsekakor pa bi bilo usmerjeno v dejavnosti in zaposlovanje študentov v svoji stroki, kar je dobro. V okviru lizbonske strategije vlaganja v raziskave in razvoj bi lahko fakultete vključile svoje študente v izvajanje raziskav, za kar bi seveda dobili plačilo. To bi omogočilo večjo širino in kvaliteto raziskav, študentje bi dobili praktični vpogled v delo, hkrati pa bi to delo bilo neke vrste učna metoda.

Vprašanje je sicer, kako bi študentje dobili to delo plačano. Nakazila bi lahko šla preko študentskih servisov, da bi se izognili birokratskim pizdarijam pri zaposlovanju na fakultetah. Tako bi s fokusiranjem študentskega dela na strokovno področje študentov posameznih fakultet dosegli poln želodec evropskega volka, hkrati pa bi ovčke ohranile svojo dlako, ki bi jo strigli in iz nje predli mehko in nežno, vendar trpežno in kvalitetno volno.

Okope študentskega dela specificiral JureG.