... Palestinske oblasti upajo, da bo Mednarodno kazensko sodišče lahko razsojalo glede vojnih zločinov v Gazi ...
... Kirgizija zapira ameriško vojaško letalsko oporišče v državi ...
... Kaže, da bo slovenska skupnost v Italiji vseeno deležna obljubljenih sredstev ...
... Evropski poslanci pozvali članice, naj sprejmejo zapornike iz Guantanama ...
OFF NAPOVEDNIK
Mislite, da ste jo odnesli poceni, če ste kupili prenosni računalnik za manj kot tristo evrov? Ob naslednji novici se boste počutili naravnost razsipni. Kot da bi bili član elite v državni upravi. Indija namerava namreč izdelati prenosnik, ki se ga bo dalo kupiti za deset dolarjev. Tako, pičlih deset zelencev. Poceni naprave bodo namenjene milijonom učencem z indijskega podeželja, izdelane pa bodo v okviru vladnega izobraževalnega programa, vrednega skoraj milijardo dolarjev.
Indijsko ministrstvo za šolstvo obljublja, da bo ta računalnik na voljo že v šestih mesecih, o računalniku pa se ve le, da bo razpolagal z dvema gigabajtoma spomina in brezžično internetno povezavo. Kljub napovedim o uspehu projekta, oblasti ne znajo ali pa nočejo povedati, kako jim ga bo uspelo izdelati s tako nizkimi stroški. Morda pa bodo morali učenci do sedmega leta, ko imajo prste še primerno majhne za takšne posege, vsak dan zastonj oddelati en »šiht« izdelujoč te mašine, da jih bodo lahko potem njihovi starši poceni kupili. Tudi to je ena vrsta racionalizacije stroškov.
Berete predrag OFF Program Radia Študent!
OFF PROGRAM
Palestinske oblasti upajo, da bo Mednarodno kazensko sodišče lahko sodilo v primeru vojnih zločinov, ki jih je Izrael storil za časa nedavne ofenzive v Gazi. Vendar lahko Mednarodno kazensko sodišče upošteva le predloge držav, kar pa palestinska ozemlja niso. Palestinske oblasti so za razliko od Izraela sicer priznale pristojnost tega sodišča, vendar je tožilec Luis Moreno-Ocampo dejal, da bodo najprej preverili, ali palestinske oblasti to sploh lahko storijo. Skupine za varstvo človekovih pravic zahtevajo mednarodno preiskavo domnevnih vojnih zločinov med zadnjim konfliktom, vendar naj bi imeli Palestinci pri svojem poskusu bolj malo možnosti. Namesto, da bi bile te preiskave samoumevne, se sodišče ukvarja z vprašanjem, ali je zahteva po sojenju sploh v skladu z mednarodnim pravom.
Kirgizijska vlada je sprejela predlog zakona o zaprtju edine ameriške zračne baze v centralni Aziji, baze Mana. Ta je služila kot izjemno pomembna točka za oskrbovanje Natovih in ameriških enot v Afganistanu. Kirgizijski predsednik, Kurmanbek Bakijev, je povedal, da leži razlog za prekinitev sporazuma z Združenimi državami Amerike v tem, da ni več grožnje, ki jo je za ZDA predstavljal nekdanji talibanski režim v Afganistanu. Iz ameriškega veleposlaništva v Biškeku so že sporočili, da jih o odločitvi vlade ni obvestil nihče, da pa naj bi na tem območju v prihodnosti radi izvajali še širok nabor programov in dejavnosti. Že ta teden naj bi v državo prišli predstavniki State Departmenta, ki bodo kirgizijsko vlado poskušali prepričati, naj prekliče sprejeto odločitev.
Italijanska vlada je slovenski narodni skupnosti v Italiji namenila izredni prispevek v višini milijona evrov. Tako bo slovenska manjšina za letos prejela skoraj isto vsoto sredstev kot za leto 2008. Italija bo omenjeni milijon črpala iz svojih izrednih rezervnih skladov in iz skladov nekaterih ministrstev. O tej zadnji potezi smo govorili s predsednikom izvršilnega odbora Sveta slovenskih organizacij, Dragom Štoko:
Več strank v Evropskem parlamentu je pozvalo države članice, naj pomagajo Združenim državam zapreti zapor v Guantanamu s sprejemom zapornikov iz tega oporišča. Vodja Liberalcev, Graham Watson, je dejal, da Evropa ne more stati križem rok in vihati nos ter prelagati odgovornost na ZDA. Dodal je še, da so nekatere članice celo aktivno sodelovale pri početju Busheve administracije. Vendar to mnenje ni razširjeno med vsemi evroposlanci. Konzervativci opozarjajo, da bi predstavljali zaporniki nevarnost in varnostno grožnjo, saj naj bi se jih veliko urilo v terorističnih kampih v Afganistanu, evroposlanci pa naj bi imeli dolžnost varovati državljane Evropske unije. Kljub temu so evroposlanci s 542-imi glasovi za in 55-imi proti podprli sprejem zapornikov v EU v primeru takšne prošnje s strani ZDA. O tem smo govorili s Kathrin O'Shea iz organizacije Reprieve, ki je večkrat pravno zastopala zapornike v Guantanamu:
Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar in predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Põttering sta se na pogovorih glede mejnega spora s Hrvaško strinjala, da je za vse najboljša politična rešitev problema, v zadnjem primeru pa seveda pride v poštev tudi pravna rešitev. Žbogar je dejal, da se mu zdi predlog Evropske komisije dober in ne namerava dati druge pobude, je pa pokomentiral hrvaški predlog, da bi spor glede meje reševalo mednarodno sodišče v Haagu, in sicer z besedami, da se skupina mednarodnih strokovnjakov, ki sta jo državi ustanovili z namenom, da bi se dogovorili o načelih, po katerih bi odločalo sodišče v Haagu, v letu in pol ni zbližala pri določenih stališčih in tako za to rešitev ni časa. V glavnem, še en sestanek leporečenja brez smisla.
V organizaciji ŠKUC LL kritično gledajo na novo sprejeti policijski etični kodeks. Še posebej jih moti, da izpušča spolno usmerjenost v kontekstu spoštovanja enakosti pred zakonom. Za komentar kodeksa smo prosili predstavnico ŠKUC-a, Tatjano Greif:
Komentarji
komentiraj >>