Pretekli teden smo v avli največje slovenske banke dočakali otvoritev še ene od razstav, ki jih ob precejšnji pomoči zunanjih partnerjev pripravlja že skoraj štiridedest let. Izbrani ustvarjalci prihajajo večinoma iz tujine in to seveda iz držav, kjer ima banka svoje podružnice.
Tako kot je Mercator kar naš sosed in ne trgovina za sosednjim vogalom, je sedaj NLB naš kustos in filantropski prijatelj.
Pretekli teden smo v avli največje slovenske banke dočakali otvoritev še ene od razstav, ki jih ob precejšnji pomoči zunanjih partnerjev pripravlja že skoraj štiridedest let. NLB Galerija Avla zadnjih devet let nudi prostor razstavam fotografij, grafik in ilustracij, ki jih organizira Zavod za kreativno produkcijo Emzin. Izbrani ustvarjalci prihajajo večinoma iz tujine in to seveda iz držav, kjer ima banka svoje podružnice.
Ustavimo se najprej pri sami otvoritvi. Ta po naših izkušnjah po pravilu ne preseže kratkega faktografskega opisa kreativne preteklosti ustvarjalca ter vzajemnega vljudnega zahvaljevanja organizatorjev. Slednje pa v svoji pretiranosti prehaja v pravcato žaljivo obkladanje. Formalnost procedure je namreč pripeljana do skrajnosti in v svoji absurdnosti spominja na protakularne nesmisle visokih državnih obiskov. Obiskovalcu otvoritve se ob vsestranskem zahvaljevanju in hvalisanju zazdi, da bi brez te napihnjene procedure propadlo ne samo sodelovanje med banko in kulturnim zavodom, temveč kar banka sama.
Da omenjeni strah pred propadom banke ni občutek popolnoma neutemeljene sorte, lahko razberemo že iz krajšega sprehoda po spletni strani banke. Na njej ne naletimo le na npr. otrokom in mladostnikom prijazne bančne ponudbe ali pa na poudarjanja o zaposlenim prijaznem delovnem okolju. Slednjega smo nekako že vajeni. V oči bolj bodejo izjave kot: »smo več kot banka« in »naše poslanstvo je razvoj družbe kot celote in ne le razvoj finančnih trgov«.
Banka tako danes ni več zgolj podjetje, kateremu lahko zaupamo svoje prihranke ali pa se še malo poigramo z naložbami v razne sklade. Postala je pomembni družbeni akter, ki s svojo dejavnostjo pravzaprav pripomore k družbenemu razvoju in razcvetu. V spletnem podokencu o njeni družbeni vlogi tako beremo o njenih donacijah in sponzorstvih humanitarnih, kulturnih in športnih dejavnosti. Kar seveda implicitno sporoča, da bo potencialno poslovanje z njo poleg vseh ugodnosti, ki nam jih prinaša, doprineslo tudi k razvoju kulturnih in drugih družbenih sfer. Lep profil podjetja cilja na samovšečnost potencialnih strank. V družbenoozaveščeno banko vendarle vlagajo družbenozaveščene stranke.
Če se ponovno ustavimo le ob razstavni dejavnosti, bi prej omenjeno ozaveščenost v polje estetskega prevedli z: »V podjetje, ki vlaga v umetnike z vsega sveta, vlagam tudi sam, saj imam prefinjen estetski okus in čut za kulturne dimenzije človeškega obstoja.« Ali še drugače: »Moja izbrana banka je del moje identitete esteta z izbranim okusom in s sočutjem do podcenjenih umetniških par.«
Po eni strani se tako estetska merila kreirajo na osnovi poslovnih navezav in tržnopromocijskih prijemov. Videti je, da se je želja historičnih avantgard po rušenju institucij muzejev ter prežemanju umetnosti in vsakdanjega življenja realizirala v sprevrženi obliki. Umetnost danes res prežema vsakdan. Vendar pa je to vsakdan uporabnika banke, ki lahko tekom neizogibnih vulgarnofinančnih obveznosti zadovolji še estetsko poželenje svojih brbončic.
Po drugi strani pa gre za več kot le »zamazanje« umetnosti z denarjem in profitnimi interesi. Romantična predstava o čisti, od grdob družbenih realnosti umaknjeni umetnosti je iluzija in ideal, ki hodi z roko v roki s človekoljubno podobo podjetja. Pripisovanje dobrotnosti in humanosti podjetju, dela iz institucije pravcato živo osebnost. Tako kot je Mercator kar naš sosed in ne trgovina za sosednjim vogalom, je sedaj NLB naš kustos in filantropski prijatelj. Vse skupaj kar preveč spominja na Gatesove humanitarne podvige ali pa slovito Brechtovo formulo o ropu banke, ki ni nič v primerjavi z njeno ustanovitvijo.
Dovzetnost umetnosti za lišpanje samopodobe izkoriščevalkih institucij pa tako ni nikakršen odraz ubogosti njene žrtve, temveč prej njene impotence. Umetnost, zaverovana v zaprto polje estetskega ugodja ali pa cinične distance do realnosti, pač prav prikladno dopolnjuje taisto grdo realnost.
Mackie Nož se je v Operi za tri groše spraševal »Kaj je vitrih v primerjavi z delnico?«, »Kaj je rop banke v primerjavi z njeno ustanovitvijo?« Mi pa se ob NLB-jevi razstavi sedaj sprašujemo: »Kaj je pomankanje estetskega okusa v primerjavi s kvazi družbenokritično razstavo?« Ter »Kaj je manko sočutja do preslišanih umetnikov v primerjavi z njihovo fetišizacijo?« Fetišizacijo, ki dojema umetniško kreativnost kot privilegij genijev in s tem reproducira neenakosti.
V avli NLB-ja trenutno visijo fotografije, ki cinično komentirajo čudaštva počitnikovanj v simulakrih à la Disneyland. A vendar na nobeni od fotografij ne boste videli oddiha na umetniški razstavi v banki. Omenjene fotografije omogočajo muzanje ob vsesplošni človeški neumnosti ter v istem hipu taisto človeško neumnost sokreirajo. Močno namreč dvomimo, da se je kdo izmed obiskovalcev ob naslajanju nad njimi, zavedel obscenosti estetske naslade na kraju zločinskih izkoriščevanj. Pomankanje estetskega okusa je vsekakor boljši odgovor. Če pa že zavijete v avlo NLB, jo vsaj oropajte.
V zagovor Macku Nožu se je spustila Barbara
Re: Umetniške razstave v Najljubši Ljubljanski Banki
buick [09/02/2009]
okej - torej ne maraš bank. jaz tudi ne glih. ampak banke pač obstajajo, kakršnekoli že so, pa kapitalizem tudi. zaenkrat tako je.
in banke imajo pač svojo marketinško strategijo, tako kot jo ima recimo... rš. to, da v uvodu namiguješ, da gre pri razstavni politiki nlb za neko kao strategijo - umetniki so iz držav kjer ima nlb podružnice, praviš - se mi zdi abotno. če prav poznam sceno, ima emzin povsem proste roke pri izbiri programa, nlb daje zgolj prostor, pa najbrž kakšen cekin zraven. v končni fazi na ta račun vidimo kakšno razstavo, ki jo sicer ne bi. podobno bi šla lahko razsuvat oni frizerski salon, kjer je neka foto razstava, o kateri ste tule pred kratkim pisali - navsezadnje je tudi oni frizer podjetnik, ki ima najbrž željo po dobičku - križajmo ga, ker si drzne v salon postavit ene fotke pa ker je bila otvoritev dolgovezna.
banka kot je nlb je glomazna, ima hierarhijo, pravila, notranjo kulturo in neka razmerja, gre za kao prestiž, saj je tole kulturni dogodek, verjetno tudi za lezenje v rit, ugajanje nekomu...itd, itd - valjda so otvoritve posledično semenj ničevosti, ampak 90% otvoritev je pač takšnih. preskoči jih in se pomiri.
ne vem, če je bil ta tekst mišljen kot recenzija - če ja, potem mi raje povej kaj o razstavljenih delih. če pa ti gre na živce poslovanje nlb, jih razsuj z drugimi argumenti in v drugačni obliki (materiala je brez dvoma zadosti).
poleg tega podcenjuješ gledalce, bi rekel: "Močno namreč dvomimo, da se je kdo izmed obiskovalcev ob naslajanju nad njimi, zavedel obscenosti estetske naslade na kraju zločinskih izkoriščevanj." v bistvu razstava na mestu, kot je avla nlb, doživi hudo nadpovprečno obiskanost, predvsem ljudi, ki ponavadi ne hodijo gledat razstav in težko je reči, kako jo doživljajo. zakaj bi se moral slehernik odzvati tako kot se ti? si merilo? nisi. in honorar za tekst ti nakažejo - kam? pa menda ne na kakšno banko? c,c,c. in kaj je narobe z mano če uživam na razstavi v - banki?
Pišeš: "Po eni strani se tako estetska merila kreirajo na osnovi poslovnih navezav in tržnopromocijskih prijemov."
Ma ja. Ni vse teorija zarote, come on.
Pa fotke so navsezadnje dobre, sijajno pokažejo plehnatost sodobnega življenja oziroma turizma in potrošništva in kiča, v katerem živimo.
banke so zločinske, ajde v principu se strinjam, da so, ampak brez njih bi gospodarstvo popolnoma zastalo, z njimi pa še vse drugo, in jaz in ti. ali ne? imamo dobro alternativo? sori, je žal ne poznam. kaj bomo zdaj? ukinemo nlb? ampak potem pride bank austria ali pa deutsche bank. je to zdaj bolje ali slabše? Bo austria bank pripeljala kulturni program. mogoče ja mogoče ne.
sori, malo sem se razpisal, ne vem, mal sem sit vsega tega. vsi smo malo hinavci, nlb, jaz, ti, vsi nekaj furamo, pa smo kao neki kul, pa v bistvu nismo, ker smo pičke. Si oropala banko po tistem, ko si si ogledala razstavo? evo - nisi. se samo zajebavaš? če ja, se zajebavaj do konca, ne pa samo tkole na pol, doma ko neki tipkaš.
z vsem spoštovanjem in dobronamernostjo,
b.
odgovori >>
Re: Umetniške razstave v Najljubši Ljubljanski Banki
vizualka [12/02/2009]
v tekstu ni šlo za recenzijo razstave, ampak za komentar razstav v bankah, ki sem ga jaz kot urednik rkhv celo naročil ...
kritiško predstavitev razstave pa smo imeli v oddaji art-area včeraj, je zelo pozitivna btw, če si mogoče iz emzina:)
http://radiostude nt.si/article.php?si d=17993
ne vem v čem je problem, jaz osebno do zdaj nisem imel eluminacijo na razstavi v kaki banki (beri: čemu to služi, a uz to i ne radi?).
primerjava z frizerskim salonom mi je tudi malce problematična: ja, tudi tukaj gre za podjetniški potez, vendar tukaj gre za situacijo, ko greš do frzera, in namesto špegla, nepričekovano ugledaš ogromno fotografijo, kar mi se zdi zanimivo, za razliko od.
ja, umetnost je lahko tudi v bankah - in banke so lahko tudi v umetnosti. pa vendar...
odgovori >>
Re: Umetniške razstave v Najljubši Ljubljanski Banki
buick [09/02/2009]
e
odgovori >>
Re: Umetniške razstave v Najljubši Ljubljanski Banki
Barbara [12/02/2009]
No, naj se še jaz kot avtorica prispevka odzovem.
Kar se tiče prostih rok Emzina si dejansko napačno informiran. Ves program, ki ga Emzin izvaja v nlbju, slednja na koncu potrdi (ali pa tudi ne). Se pravi, nlb ima zadnjo besedo. Poleg tega ima na svoji internetni strani lepo napisano, da promovirajo umetnike iz držav v katerih imajo podružnice. Tako da ne vem kje so tu kaka "abotna namigovanja".
Sicer pa me je v prvi vrsti zanimalo kako si banka gradi image dobrodelneža na račun umetnosti. Kako pridobiva zaupanje nas vseh s tem, ko trdi da prispeva k razvoju naše družbe, kulture itd (poglej si njen page). Hkrati pa s tem prikrije lastno pozicijo v strukturi izkoriščanja. Lej, res dvomim, da bi NLB mirno gledala, če bi kar naenkrat ljubljanski klošarji želeli razširit svojo estetsko razgledanost in bi se zgrinjali v njene 'zastonj' razstave.
Pa tudi obiskovalcev nisem podcenjevala jaz, ampak s(m)o vsi, ki gremo gledat razstavo v tak prostor, ki se dela da je nevtralen itd že v izhodišču ponižani na raven nevednežev. (kot je že zgoraj nakazal bojan).
Aja, glede na to kakšen vpliv ima očitno samopromoviranje skozi pisanje,net itd. ne bi kar tako odmahnila z roko nad pisanjem. Gre bolj za to kaj in kako pišeš..
Pa brez zamere.
odgovori >>