V zadnjem času so se po odzivih sodeč razmere na prizorišču kulture in zlasti likovnih umetnosti iz gledišča ustvarjalcev in kulturnih delavcev dodobra zaostrile. Kaj bi sicer botrovalo vse glasnejšim zahtevam po spremembah, ureditvi razmer in bolj načrtnem sindikalnemu povezovanju sorodnih akterjev?
V zadnjem času so se po odzivih sodeč razmere na prizorišču kulture in zlasti likovnih umetnosti iz gledišča ustvarjalcev in kulturnih delavcev dodobra zaostrile. Kaj bi sicer botrovalo vse glasnejšim zahtevam po spremembah, ureditvi razmer in bolj načrtnem sindikalnemu povezovanju sorodnih akterjev?
Država Slovenija res nikdar ni ustvarila odločnejšega koraka naprej v ureditvi kulturne politike in je ni potisnila na sodobnejši nivo delovanja. Prav v segmentu kulture se najbolj odraža arhaična zapuščina socializma, ki je v svojem času podpiral predvsem državne oziroma javne ustanove.
Kot neposreden odraz tega se kaže vse večje nesorazmerje med vse prevečkrat povsem okostenelimi javnimi zavodi na eni in nevladnimi organizacijami ter posamezniki na drugi strani. Prve država po točki zakona sto odstotno zalaga s sredstvi za delovanje, zaposleni prejemajo spodobne plače, medtem ko se v žepih bleščijo pogodbe za nedoločen čas. Drugo plat predtstavljajo v največji meri ustvarjalci in predvsem mlajša generacija kulturnih delavcev, za katere ni več prostora v finančno izčrpanih javnih zavodih, ki delujejo kot tako imenovani svobodnjaki.
Tako likovni umetniki ne prejemajo plač kot dramski igralci, ne računajo na knjižnično nadomestilo ali honorarje za nastop kot glasbeniki. Izplačevanje z zakonom predpisanih razstavnin v prvi vrsti kršijo prav javni zavodi. Ustvarjalci in kulturni delavci v polju likovnih umetnosti z vseprisotnimi izjemami režemo trd kruh brez zaščite in zagotovil. Pred leti je bil opazen trend ustanavljanja organizacij iz strani umetnikov, ki so lajšale njihovo delovanje, vendar se je v njihovi množici zaostrila tudi konkurenca.
V zadnjem času so likovniki zaradi pereče problematike morda prevelik del svojega ustvarjanja namenili prav omenjeni tematiki, kar je slaba usluga umetnosti, ki se s tem še bolj zapira v svoj lasten krog. Galerija Škuc je tako v najbolj udarnem času, ko je na paleti ponovno odnos Ministrstva za kulturo do svojih varovancev, pripravila nadaljevanje lanskega projekta 23. člen. Zaprto zaradi dopusta je neposredna reakcija na v deklaraciji za človekove pravice zapisano temeljno delavsko pravico, ki si je mnogi svobodnjaki pač ne moremo privoščiti. Namesto razstave je galerija zaprta, izbrani umetniki pa so dobili izplačan simbolični znesek za enodnevni dopust, ki ga lahko izkoristijo po mili volji.
Po vsej verjetnosti pa se je večina izbranih pridružila masi, ki se na letni bazi prijavlja na projektni razpis Ministrstva za kulturo, ki vsako leto bolj polzi iz sprejemljivih časovnih okvirov. V letošnjem letu je tako razpis še bolj zamudil rok objave in se je pojavil že globoko v tekočem letu, za katerega podeljuje sredtsva. Konkurenca za pridobivanje sredstev je vse ostrejša in neizprosna, podvržena odločanju komisij, ki kot se je izkazalo že nekajkrat nimajo prave slike o dogajanju na terenu, niti nima na razpolago zadostnih sredstev.
V kontekstu neurejenosti razmer na kulturnem ministrstvu se kaže tudi nova vladna uredba, ki z mesecem februarjem samozaposlenim v kulturi, ki jim prispevke zaradi nizkih dohodkov plačuje država, nalaga nove birokratske zadolžitve. Tako bomo morali omenjeni po novem na mesečni bazi sporočati osnovo za prispevke za socialno varnost DURS-u, podatke pa bo moč dobiti prav na spletnih straneh DURS-a. Da bo ironija še večja pa poskrbi podatek, da je za vseh nekaj tisoč duš s statusom kulturnika ta vsota povsem identična.
Takšna nova birokratska navlaka je sicer logična za tako zbirokratizirano državo kot je Slovenija, vendar je povsem nepraktična v smislu zbiranja teh informacij. Ob tem se pojavlja relevantno vprašanje, kaj želi država s tem doseči. Se morda ne želi s predpisanimi in še neznanimi sankcijami za kršitelje oziroma pozabljiveže znebiti določenega števila kulturnikov na svoji grbi?
Seveda ta uredba ni po godu večini svobodnjakov, ki se bodo s to, milo rečeno, neumno uredbo še bolj zapletli v kolesje neizmerne slovenske birokracije. Na uredbo so se odzvale različne organizacije. Iz strani Odprte zbornice, SUKI-ja in Artservis-a so na Ministrstvo romala odprta pisma, ki se poleg konkretnega primera zavzemajo za rešitev tudi ostalih odprtih vprašanj. To so predvsem podpis kolektvne pogodbe, vprašanja kadrovske infrastrukture, plačevanje honorarjev in soodločanje o zadevah, ki se neposredno tičejo samozaposlenih.
A Ministrstvo ob teh peripetijah vztrajno molči. Ne odziva se na pobude, pozive, niti na novinarska vprašanja in tako ohranja kontinuiteto neposluha do kulturnih delavcev. Ko je aktualna kulturna ministrica pred nastopom mandata v pogovoru v torkovem jutranjem programu na teh valovih razgrnila svoja stališča do kulturne politike, smo mnogi entuziastično pričakovali njene prve poteze. Na žalost je zaenkrat ostalo zgolj pri povolilnih obljubah.
Na dopustu je Miha Colner
Komentarji
komentiraj >> Re: Samozaposleni v kulturi: Zaradi dopusta zaprto!
reljko [06/02/2009]
eno vprasanje bi imel... a mi ve kdo povedat naslov komada, ki se ravnokar vrti? Minas Gerais u brazilu.. Kdo to poje? Hvala za odgovor!
odgovori >>
Re: Samozaposleni v kulturi: Zaradi dopusta zaprto!
LukaZ [06/02/2009]
ce imam pravega v mislih gre za priredbo komada Zlato (v izvirniku zasedbe Vještice) s strani srbskega kolektiva Svi na pod! z Zojo na vokalu (sicer liderko zasedbe Lira Vega)
odgovori >>
Re: Samozaposleni v kulturi: Zaradi dopusta zaprto!
reljko [06/02/2009]
ta bo pravi! najlepsa hvala luka
odgovori >>