Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Ognjeni Britoff! (3830 bralcev)
Ponedeljek, 9. 2. 2009
Boris V.



ob 7:05
... V Franciji ustanovljena Nova protikapitalistična stranka ...
ob 8:05
... Referendumi in volitve v Švici in Liechtensteinu ...
ob 9:05
... Avstralija še gori ...
ob 10:05
... Zver: "Janša je metodičen politik in odličen politični menedžer" ...
ob 7:05

Generalni sekretar vlade za časa vladavine Janeza Janše Božo Predalič je izrazil začudenje in zaskrbljenost nad namerami sedanje vlade. Predalič je ogorčen, ker naj bi Pahorjeva vlada nameravala odpeljati del arhivskega gradiva, ki je bilo arhivu predano konec leta 2008. Meni tudi, da je za pravno državo v letu 2009 nedopustno in nesprejemljivo, da skušajo vladni predstavniki javnosti onemogočiti dostop do informacij in podatkov javnega značaja. Predalič primerja afero »fotokopiranje« z afero »Patria«.

V glavnem mestu Venezuele Caracasu se je na protestu zbralo okoli šeststo tisoč ljudi, ki nasprotujejo predlogu predsednika Chaveza, da se lahko njemu in drugim visokim predstavnikom države mandati ponavljajo v nedogled. Protest se je zgodil v luči prihajajočega referenduma, na katerem se bo odločalo prav o tem vprašanju, čeprav se je glede iste zadeve prebivalstvo negativno odločilo že na referendumu leta 2007. Očitno se bo glasovalo, dokler predlogi oblasti ne bodo sprejeti. Kot v primeru Lizbonske pogodbe na Irskem.

V Franciji je s preimenovanjem Revolucionarne komunistične lige nastala nova politična stranka imenovana Nova protikapitalistična stranka. Nova stranka naj bi združevala najboljšo tradicijo delavskega gibanja, po besedah ustanovitelja Olivierja Besancenota pa je stranka proizvod socialnega upora proti francoskemu predsedniku Sarkozyju. Besancenot napoveduje novo let 1968 proti predsednikovi politiki.

Afganistanski marionetni predsednik Hamid Karzaj se je na varnostni konferenci v Mûnchenu zavzel za spravo s talibani, mednarodne sile pa je pozval k prizadevanjem za zmanjšanje civilnih žrtev. Karzaj je tako v Afganistan povabil vse tiste talibane, ki niso člani Al Kajde ali drugih aktivističnih mrež in ki želijo živeti v miru in v skladu z afganistansko ustavo. Ameriški general David Petraues je ameriške zaveznice spet pozval naj preverijo, če v Afganistanu dovolj prispevajo.

ob 8:05

Britoff ob osmih in pet minut je poln novic iz sveta slavnih in bogatih. Iz Vatikana, Švice in Liechtensteina, torej. Papež Ratzinger znan tudi pod vzdevkom Benedikt šestnajsti in nemška kanclerka Angela Merkel sta po telefonu poklepetala o izjavah britanskega škofa Richarda Williamsona glede holokavsta. Williamson namreč trdi, da plinskih celic sploh ni bilo in da je bilo v koncentracijskih taboriščih ubitih le do tristo tisoč Judov. Vatikan je na pritisk politike in javnosti omenjenega škofa pozval, naj svoje izjave prekliče. Kar brez pritiska sigurno ne bi storil.

Švicarji so se na referendumu odločili za razširitev sporazuma z Evropsko unijo o prostem pretoku oseb tudi na Bolgarijo in Romunijo. Za je bilo 59,6 odstotka volivcev, 40,4 pa jih je bilo proti. Z rezultatom sta zadovoljna tako predsedujoča Češka kot predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. V primeru negativnega rezultata na referendumu bi bilo ogroženo članstvo Švice v schengenskem območju.

Del Švicarjev, tisti v kantonu Zûrich namreč, so se na drugem referendumu odločili za ukinitev davčnih olajšav za bogate tujce, ki tam živijo. Pobudo glede tega je dala Alternativna lista, podprlo pa jo je 52,9 odstotka tamkajšnjih volivcev. V Švici narašča nezadovoljstvo glede takšnih olajšav, tudi zato, ker za domače bogataše ne veljajo. Pri Alternativni listi sedaj upajo, da bodo zgledu Zûricha sledili še drugi kantoni, ki jih je skupaj šestindvajset.

Do preobrata na oblastniškem Olimpu je prišlo v Liechtensteinu. Na parlamentarnih volitvah je namreč zmagala Domovinska zveza in z vrha izrinila Napredno meščansko stranko. Kljub temu bosta ti dve stranki zopet ustanovili koalicijo, saj sta to že napovedali, obe pa tudi izključujeta sodelovanje s trejteuvrščeno Svobodno listo, ki je sicer osvojila le en poslanski sedež.

ob 9:05

Državni zbor bo poskusil še enkrat ratificirati protokol o vstopu Hrvaške in Albanije v Nato pakt. Kot vemo, prvič to ni uspelo, saj je poslanska skupina Janševe SDS obstruirala prejšnjo sejo zaradi zavrnitve zaključnega računa državnega proračuna za leto 2007. Če bo parlament tokrat ta račun potrdil, kar se pričakuje, saj je koalicija opoziciji popustila, bo SDS sodelovala pri glasovnju o ratifikaciji in Hrvaška ter Albanija bosta le dobili zeleno luč za vstop v Nato s slovenske strani.

V Caracasu, prestolnici Venezuele, je bilo aretiranih enajst ljudi, med njimi tudi sedem policistov, zaradi napada na sinagogo. Oboroženi možje so prejšnji teden vlomili v poslopje, pisali protijudovske slogane in uničevali religijske predmete. Kritiki predsednika Chaveza so ga že obtožili razpihovanja antisemitizma zaradi izgona izraelskega veleposlanika, ki je sledil izraelski ofenzivi v Gazi. Elias Farache, predsednik venezuelske judovske zveze je aretacije pozdravil.

V Izraelu pa se pripravljajo na jutrišnje volitve. Favorit za mesto predsednika vlade je Benjamin Netanjahu, vodja desničarske opozicijske stranke Likud. Tesno za petami mu je Cipi Livni, zunanja ministrica in vodja glavne vladne stranke Kadima. Opazovalci se strinjajo, da je bila kampanja, kljub resnim problemom - omenimo samo dogodke v Gazi – presenetljivo mirna.

V Avstraliji ognjeni zublji še ne mirujejo. Na jugu države divja še okoli petindvajset požarov, dva od teh pa ogrožata obljudene predele. V požarih je umrlo že sto enaintrideset ljudi, predsednik vlade Kevin Rudd pa opozarja na možnost novih žrtev. Nekaj od teh požarov naj bi bilo celo podtaknjenih, kar je Rudd označil za pokol.

ob 10:05

Podpredsednik SDS-a Milan Zver je dejal, da bodo imeli zelo močno listo kandidatov na volitvah v Evropski parlament. Med njimi bo tudi sam. Poleg tega je ocenil Pahorja kot politika, ki želi biti všečen in saditi rožice, svojega vodjo Janšo pa je skrajno objektivno in realistično ocenil kot metodičnega politika in uspešnega političnega menedžerja. Svoje zadovoljstvo s predsednikom stranke je potrdil z besedami: »Je v dobri fizični in psihični kondiciji, ima dober rating, dobro vodi stranko. Poleg tega je izjemno marljiv, ugleden doma in v tujini. Zakaj bi razmišljali o zamenjavi takega vodje?« Odlična argumentacija.

Ekvadorski predsednik Rafael Correa je ukazal izgon diplomata Združenih držav, ki ga je obtožil, da želi manipulirati z ekvadorskim bojem proti drogam. Američan Armando Astorga naj bi pogojeval del ameriške gospodarske pomoči s pravico izbrati vodjo ekvadorske policije zadolžene za boj z drogami. Na ameriški ambasadi so dejali, da je Astorga tako ali tako končal svoje delovanje v državi konec jaunarja in da ne vejo, zakaj je bilo takšno obvestilo izdano.

Bivši iranski predsednik Mohamed Khatami je dejal, da se namerava vrniti na predsedniški stolček, saj bo junija kandidiral na predsedniških volitvah. Sedanji predsednik Mahmud Ahmadinedžad naj bi prav tako kandidiral. Khatami naj bi bil liberalnejši od aktualnega šefa države, težave pri vzponu na oblast pa lahko predstavljajo verski vodje in vojska, pa tudi neizpolnjene obljube iz svojega zadnjega mandata.

Vodja madagaskarske opozicije je pozval k ponovnim protestom proti predsedniku dan po tem, ko so varnostne sile ubile osemindvajset njegovih privržencev. To je Andry Rajoelina storil ob obisku ranjencev v bolnišnici. Bivšega župana prestolnice, ki je bil odstavljen, so privrženci označili za tranzicijsko višjo avtoriteto. Povejmo še, da je bil zdaj štiriintrideset letni Rajoelina nekoč DJ.


Komentarji
komentiraj >>