Ponedeljek, 6.5. ob 14hUniverzitetni info blok (Tanja M.)
Torek, 7.5. ob 14h: Vse in še več o marihuani in letošnjem MMM (intervju pripravlja Maruša B.)
Sreda, 8.5. ob 14h: Prisluhnite izčrpnemu poročilu o dogajanju na letošnjem Dnevu kampus radijskih postaj, ki se je v soboto odvijal v Kolnu. (Lucija G.)Četrtek, 8.5. ob 14hKako glasni so bili študenti v času študentske pomladi, torej v času začetkov Radia Študent? (Lucija G.)
Ponedeljek, 6.5. ob 14hUniverzitetni info blok (Tanja M.)
Torek, 7.5. ob 14h: Vse in še več o marihuani in letošnjem MMM (intervju pripravlja Maruša B.)
Sreda, 8.5. ob 14h: Prisluhnite izčrpnemu poročilu o dogajanju na letošmjem Dnevu kampus radijskih postaj, ki se je v soboto odvijal v Kolnu. (Lucija G.)
Medtem ko v podlagi poslušamo očitno edini slovenski bend, ki ga poznajo v Nemčiji, bom spregovorila o dogajanju na dnevu kampus radijskih postaj, ki se je v soboto odvijal v Kolnu, v Nemčiji.
Konferenca se je odvijala v prostorih Deutschland Radia, v ogromni stavbi, poleg katere se bohoti še stolpnica z napisom Deutsche Welle. Vendar nam je naš moderator pojasnil, da so se slednji odselili drugam.
Zakaj torej prostori nemškega radia? Zakaj bi se tak radio zanimal za tako imenovane kampus radijske postaje? Zato, ker imajo tudi sami vsak dan od ponedeljka do petka od 14.35 do 15h na sporedu tako imenovani “Hochschulmagazin” (visokošolski magazin) imenovan “Campus und Karriere”, med vikendi pa od 14h do 15h. Med tednom je oddaja sestavljena iz več kratkih prispevkov o aktualni študijski problematiki, o štipendijah in študiju v tujini in podobnem, moderirana v živo, med vikendi pa je čas za daljše, tematsko zaključene sklope.
Ravno to soboto, ko je potekal kongres, so govorili o študiju na Češkem in so tako v studio povabili oba predstavnika češkega študentskega radia Akropolis, Michaelo in Pavla.
Visokošolski magazin Deutschland Radia je torej mogoče slišati praktično po vsej Nemčiji. Kako pa je s tako imenovanimi “kampus” radijskimi postajami? V knjižici, ki so jo izdali lanskega novembra, je naštetih kar okrog 50 takih postaj!!! Izdajatelji frekvenc so jim očitno kar naklonjeni.
Na začetku kongresa je spregovoril director LfM. LfM je tako imenovana “Media Authority” za področje Severnega Rena in Vestfalije, torej nekaj podobnega kot je pri nas Svet za radiodifuzijo. Na tem področju je trenutno v etru prisotnih 6 postaj s študentsko vsebino.
Nekateri so se predstavili tudi na omenjenem dnevu kampus radijskih postaj. Vsem predstavitvam je bilo skupno, da so začeli s stavkom: “no, naš radio pravzaprav ni tipičen kampus radio”. Kaj bi torej naj sploh bil kampus radio? Po povedanem sodeč daleč o tega, česar smo navajeni iz raznih ameriških nadaljevank.
Po uvodnem nagovoru organizatorjev in gostiteljev je sledila predstavitev našega radia in dela Univerzitetne redakcije, ki je morda nekoliko bliže ideji kampus radia kot Radio Študent nasploh. Ko sem opisala, kako poteka delo, katere redakcije in službe imamo na radiu in ko sem omenila 34 let tradicije, so nas označili za profesionalce.
Malo drugače je na Češkem. Zaradi ne tako davnih vsem znanih političnih razmer kaj takega kot Radio Študent, tam ni bilo mogoče. Pa tudi zdaj je frekvenco zelo težko dobiti. Radio Akropolis sta v Kolnu zastopala odgovorni urednik Pavel Zelinka in urednica za angleško plat programa, Michaela Novakova.
Radio se je prej imenoval radio Strahov, po hribu nad Prago; po selitvi v boljše, a še vendar zelo skromne prostore v palači Akropolis pa so si nadeli ime palače. V tej stavbi se nahajajo predvsem nevladne organizacije, s strani katerih je radio tudi polovično finančno podprt, polovico sredstev prispeva Univerza. Študenti za svoje delo niso plačani, kakšne so njihove tehnične zmogljivosti, pa pove podatek, da razpolagajo z enako mešalno mizo, kot sta jo uporabljala tonska tehnika na omenjenem kongresu.
Omenjeni radio Acropolis torej nima frekvence in oddaja le preko interneta, ki pa je na češkem še vedno precej drag in nedostopen.
Prvi del konference je bil torej v kontekstu priključevanja novih članic k evropski uniji, v nadaljevanju pa so sledile delavnice, kjer je bilo govora o inovativnih programih in programskih strategijah kampus in študentskih radijskih postaj. Sodelovali so predstavniki naslednjih radijskih postaj: Radiooct, Radio hertz, Radioaktiv, Mephisto 976, … Slišali smo nekaj zanimivih uvodnih špic in jinglov, ki so presenetljivo podobni tistim, ki ste jih vajeni na našem radiu in pa izsek iz oddaje najmlajših sodelavcev, ki bi jo lahko primerjali z našo Brbljo. Mlada, nadebudna voditeljica, ki je gostila univerzitetnega profesorja, je oddajo začela z vprašanjem: “Gospod professor ta in ta, kaj pa vi pravzaprav sploh počnete?”
Nekateri pa so šli še korak dlje. Ena izmed radijskih postaj prakticira WebCam, ki po eni strani spremlja voditelje in moderatorje v studiu, kamera pa se sprehodi tudi po terenu. Gre torej za zametke nekakšne televizije.
Na naslednji delavnici je beseda tekla o tem, kakšne zahteve in priložnosti vsem tem radijskim postajam ponuja internet. Ena izmed možnosti je bila že omenjena. Tam kjer ni moč dobiti frekvence, internet predstavlja alternativo. Omogoča pa tudi medmrežno sodelovanje, izmenjavo programov, glasbe; nekaj takega kot je na primer project Crossradio Mostogradnje, pri katerem sodeluje tudi naš Radio, česa podobnega se pa tudi v Nemčiji še niso domislili.
Sicer se pa postaje po opremljenosti, bodisi za oddajanje preko etra, preko interneta ali oboje, zelo razlikujejo. Tako smo videli posnetke prostorov, za katere bi bilo ekvivalentno ime lahko drvarnica, po drugi strani pa čudovite prostore z vrhunsko tehnično opremo.
Zadnja izmed delavnic se je dotaknila glasbene industrije. Ali so študentske radijske postaje morebitne niše za glasbene založbe? Takšne postaje so namreč najbolj dovzetne za nove, alternativne trende, po drugi strani pa jih založbe ignorirajo in jim ne pošiljajo promocijskih plošč.
V Nemčiji je to še posebej problem, saj je radijskih postaj kot listja in trave, je pa tudi res, da je tržišče temu primerno veliko. Neprimerljivo recimo s Češko, kjer je standard mnogo nižji, plošče pa stanejo enako kot v Nemčiji. Tudi pri nas je stanje podobno.
Na koncu se je vnela še nadvse razburljiva razprava, skoraj prepir o tem, ali naj bi na študentskih radijskih postajah vrteli recimo avtorje, kot je Britney Spears. Predstavnik ene izmed založb je zagovarjal dejstvo, da bi si s tem take postaje razširile krog morebitnih poslušalcev in s tem tudi pridobile naklonjenost založb. Predstavniki postaj pa so bili odločno proti. Študentske postaje so bile in bodo glasniki in nosilci novih, neuveljavljenih trendov ter podpora zapostavljenim družbenim skupinam in posameznikom in temam, ki jih drugi mediji enostavno prezrejo.
Lucija G.
Četrtek, 8.5. ob 14hKako glasni so bili študenti v času študentske pomladi, torej v času začetkov Radia Študent?
“Devetega maja 1969 je začel delovati radio Študent, ki je postal ena prvih pridobitev študentskega gibanja. V spored je vključeval vse več glasbe, zlasti rocka. Ta glasbena smer je dobivala med akademsko mladino vse več zagovornikov. Po njihovem mnenju naj bi študentska podkultura bila izziv elitni kulturi. Ko je oktobra 1970 potekal na univerzi študentski festival, so se odločili za javni nastop rockovske skupine iz tujine. Tega niso priglasili.” Zapiše Pavle Čelik in nadaljuje:
“Tako je v Četrtek, 8. oktobra 1970 na lep jesenski dan zmotil normalen tok življenja glasbeni hrup v središču Ljubljane. Opoldne so na prostoru za bifejem Šumi na Gradišču postavili oder in tam je začel igrati ansambel bratov Kluster iz Düsseldorfa v ZRN. To so bili znani izvajalci elektronske glasbe rockovske smeri. Zvočniki in ojačevalci zvoka so ustvarili velik odmev: glasba se je slišala tako rekoč daleč naokrog. In to povsem nova glasba (za večino Ljubljančanov, seveda)!”
“Na stalno službo UJV ( Uprava javne varnosti ) v Ljubljani so telefonirali številni Ljubljančani in spraševali, kaj je ta hrup in da ga je treba prekiniti. Na kraj sta odšla starešini milice, kajti ugotovljeno je bilo, da koncerta niso priglasili. Odgovorne osebe radia Študent ni bilo na kraju, zato so ga tja poklicali iz uredniških prostorov v Študentskem naselju pod Rožnikom. Ko je prispel tja, sta mu inšpektorja naročila, naj koncert prekine. To je upošteval in ob pol dveh popoldne je v tem delu naše prestolnice zavladal običajen mir.
Postaja milice Center je urednika tega radia, Jožeta Šlandra, predlagala v postopek sodniku za prekrške, ker je organiziral nepriglašeno prireditev.”
Tako je v knjigi z naslovom Policija, demonstracije, oblast, ki je izšla leta 1994, enega izmed dogodkov študentske pomladi zabeležil avtor Pavle Čelik. Po tem ko je magistriral iz sociologije, je končal še miličniško šolo v Tacnu. Kot komandir tedanje milice Ljubljana Center je imel priložnost po uradni dolžnosti spremljati ulične sprevode in zborovanja v tistem času. Vse dogodke si je skrbno beležil in jih kasneje tudi zbral v knjigi, ki govori o treh “bregovih” pri javnih protestih in zborovanjih: o policistih, demonstrantih in oblastnikih.
Poleg prej omenjenega dogodka v organizaciji takrat še zelo mladega Radia Študent, danes 34-letnika, avtor navaja še številne druge dogodke, katerih glavni akterji so bili takrat večinoma študenti.
V naslednjih vrsticah bo beseda tekla o velikem zborovanju pod Rožnikom, ko so beograjski spopadi med silami reda in študenti dali misliti tudi ljubljanskim študentom: “Tistega četrtka, 6. junija 1968, je bilo živahno tudi na ulicah našega glavnega mesta. Na zborovanje so prihajali mladi iz vseh domov, to pomeni tudi iz Akademskega kolegija in iz doma na Gerbičevi ulici. Prav slednji so šli v najbolj organizirani in strnjeni skupini ter z razpetimi transparenti. Ponekod so se organizirano odpravili s fakultet. Tako se je zbralo blizu dva tisoč petsto mladih. Sprva so bili pred jedilnico, nato pa so se pomaknili vanjo.”
“Vse se je mirno končalo. Transparente so pustili v naselju ali pa so jih odnesli s sabo nazaj v domove. Nekaj so jih pustili ob poti skozi mesto, največ pred vilo na Levstikovi ulici 10, kjer je stanoval Miha Marinko. Na tamkajšnjo betonsko ograjo so napisali “paraziti” ter izrisali več kljukastih križev.”
Omenimo še protest mladih proti velikemu hrupu zaradi tovornjakov na Aškerčevi cesti, ki se ga je aprila leta 1971 udeležilo okrog 3000 študentov. 20. maja 1971 pa se je pred stavbo univerze kljub preklicu napovedanih demonstracij “proti vsem nepravilnostim v družbi” zbrala skupina študentov; prepovedani shod pa je bil hkrati povod za zasedbo in nekajdnevno ohromitev dela na Filozofski fakulteti štiri dni kasneje.
Še bi lahko naštevali podobne dogodke in vzroke, ki so do njih pripeljali, ker pa je oddaja časovno omejena, se o nekdanjih študentskih protestih lahko podrobneje poučite v omenjeni knjigi Policija, demonstacije, oblast pa tudi v knjižici Mitje Meršola, Študentje na barikadah ter v revijah Problemi ter Teorija in praksa in še kje.
Pa danes? Pred dvema letoma smo pred parlamentom kričali DOVOLJ! in metali jajca v protest proti morebitnemu uvajanju šolnin. Študenti so se protesta udeležili v velikem številu. Tudi zaradi agresivne medijske propagande in velikih rdečih lepakov, ki so opozarjali na dogodek.
Na letošnji pustni torek so študenti protestirali proti preveč počasnemu reševanju bivanjske problematike. Glede na razsežnosti omenjenega problema bi jih na ljubljanskih ulicah pričakovali nekoliko več.
Zadnji protest, ki se je zgodil pred fakulteto za družbene vede in pred filozofsko fakulteto pa je kričal proti vojni v Iraku. Po grobi oceni se je tam zbralo kakih 1000 do 2000 študentov in z njimi tudi profesorjev, a glede na celotno ljubljansko študentsko populacijo je tudi to zelo malo. Premalo.
Kam je torej šel duh uporništva? Kakšne so razsežnosti študentske množice, je moč opazovati na številnih prireditvah lokalnih študentskih klubov, med drugim tudi na včerajšnji študentski tržnici. Neizgovorjeno sporočilo, ki ga s tem oddajamo oblastnikom in ostalim, ki krojijo naša študentska življenja pa bi se lahko glasilo tudi takole: “Dajte nam kruha in iger pa vam bomo dali mir.”
Duh študentskega uporništva je v današnji univerzi iz steklenice spustila Lucija G.
Komentarji
komentiraj >>