Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Reformatorski Britoff (3272 bralcev)
Četrtek, 19. 2. 2009
Boris V.



ob 7:05
... Zmagala Neodvisna študentska mreža ...
ob 8:05
... Francija poslala policijo na karibski otok Guadaloupe ...
ob 9:05
... Pogajanja o reformi Varnostnega sveta ...
ob 10:05
... Ekvador izgnal že drugega ameriškega diplomata ...
ob 7:05

Državni zbor je na izredni seji sprejel sklep o zaščiti interesov pri vključevanju Hrvaške v NATO. V sklepu je opredeljeno, da meja med državama še ni določena in da je Hrvaška kljub zavezi obeh strani o spoštovanju stanja na dan odcepitve storila številna enostranska dejanja, s katerimi spreminja ozemeljski status quo na dan petindvajseti junij 1991.

Stranka slovenskega naroda, ki je trenutne kolobocije okoli hrvaškega vstopa v NATO dojela kot priložnost zase, se je odločila, da nadaljuje z aktivnostmi za razpis referenduma o vstopu naše sosede v to vojaško zvezo, kljub prej omenjenemu sklepu državnega zbora, ki so ga prej zahtevali za umik pobude. Vendar poka tudi znotraj te stranke. Miha Majc, predsednik njenega ljubljanskega mestnega odbora je nepreklicno odstopil s položaja, saj se ne strinja s potezo predsednika stranke, da nadaljuje z zbiranjem podpisov.

Po neuradnih izidih dopolnilnih volitev v Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani je zmagovalka Neodvisna študentska mreža, ki naj bi dobila osem poslancev. Sledi ji Samostojna akademska skupina z dvema poslancema, dva poslanca pa ne pripadata ne eni ne drugi ekipi. Tako ima Neodvisna študentska mreža s skupno triindvajsetimi poslanci potrebno večino v študentskem zboru.

Ruski in gruzijski pogajalci so se na evropskem sedežu Združenih narodov v Ženevi dogovorili, da bodo mednarodni opazovalci lahko obiskali vsa območja v Gruziji, torej tudi Južno Osetijo in Abhazijo. Posebni predstavnik EU za Gruzijo, Francoz Pierre Morel, je optimistično dejal, da sta obe strani dosegli dogovor o tem, kako preprečiti in reševati posamezne konflikte.

ob 8:05

Pogajalski skupini vlade in sindikatov javnega sektorja sta parafirali dogovor o varčevanju pri plačah javnih uslužbencev. Ko ga bodo potrdili tako vlada kot organi sindikatov, bo predstavljen tudi javnosti. Regres za vse javne uslužbence naj bi ostal enak kot lani, tretji del dviga plač za odpravo plačnih nesorazmerij naj bi bil preložen na prvi januar 2010, o četrtem dvigu pa se bodo pogovarjali pozneje.

Izraelski predsednik Šimon Peres je začel pogovore o sestavi nove vladi in sicer najprej s predstavniki stranke Kadima zunanje ministrice Cipi Livni, ki je relativna zmagovalka volitev. Zatem naj bi se sestal tudi z Benjaminom Netanjahujem iz drugouvrščenega Likuda, ki ima sicer več možnosti za sestavo vlade, saj je povezan v blok z drugimi desnimi strankami.

Egipčanske oblasti so po treh letih zapora iz zdravstvenih razlogov izpustile najbolj znanega opozicijskega politika, Aymana Nourja. Nour je že napovedal, da bo spet prevzel vodenje stranke Ghad oziroma Jutri in se vrnil v politično življenje. Štiriinštiridesetletnik trpi za diabetesom in je odvisen od inzulinskih injekcij. Zaradi domnevnih volilnih malverzacij je bil zaprt po predsedniških volitvah leta 2005, na katerih je osvojil osem odstotkov glasov.

Francija se je odločila poslati dvestošestdeset vojaških policistov na svoj karibski otok Gaudaloupe potem, ko je bil predstavnik sindikatov Jacques Bino ubit v mesec dni trajajočih neredih in stavkah. Ti so posledica rasti cen in mnenja ljudi, da njihove plače ne rastejo skladno s stroški vsakdanjega življenja. Zveni znano?

ob 9:05

Hrvaško zunanje ministrstvo je podalo izjavo, v kateri pravi, da je sklep slovenskega parlamenta o zaščiti nacionalnih interesov neresničen, pravno neutemeljen in brez mednarodne veljave. Hrvaška tako meni, da je prav ta sklep tisti, ki predstavlja kršitev stanja državne meje na dan petindvajseti junij 1991 in da zgolj dokazuje pravilnost hrvaškega stališča o reševanju spora pred Meddržavnim sodiščem v Haagu.

Domača vlada bo na današnji seji sprejela drug sveženj ukrepov, s katerim želi omiliti posledice gospodarske krize. Namen svežnja je izboljšati potencial na kreditnem trgu in omogočanje normalnega delovanja podjetniškega sektorja. Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari pravi, da želi vlada kar najbolj zmanjšati negotovost, ki vlada na trgu.

Glavni ukrep so jamstva poslovnim bankam za kreditiranje podjetij v vrednosti do milijarde evrov, pri čemer bo obvezna dvajset odstotna soudeležba bank. Vlada je oblikovala še ukrepe o poroštvih države za zadolževanje podjetij, v pripravi pa je tudi ukrep odkupa terjatev bank do podjetij, če prva dva ukrepa ne bi delovala.

Veleposlaniki vseh članic Združenih narodov se bodo za zaprtimi vrati srečali na neformalnih posvetovanjih za začetek medvladnih pogajanj o reformi Varnostnega sveta. Posvetovanja bo vodil afganistanski veleposlanik Zahir Tanin. Struktura Varnostnega sveta je enaka že od druge svetovne vojne, kar sicer ustreza stalnim članicam s pravico veta, vseeno pa se vse članice strinjajo, da je za reformo že skrajni čas.

ob 10:05

Obrambni ministri članic NATO pakta so začeli dvodnevno zasedanje v poljskem Krakovu. Glavna tema bo seveda osvobodilna okupacija Afganistana in vloga NATA pri varovanju tamkajšnjih predsedniških volitev. Obrambna ministrica Ljubica Jelušič se bo ob robu srečanja sestala tudi z ameriškim kolegom Robertom Gatesom. Od drugega do četrtega aprila bo potekal jubilejni vrh ob šestdesetletnici napadalne zveze.

Ameriško prizivno sodišče v Washingtonu je zavrnilo odločitev sodnika prve stopnje, da mora ameriška vlada sedemnajst Ujgurov, zaprtih v Guantanamu, izpustiti na prostost v Združenih državah. Razlog? Imigracijske zadeve naj bi bile v pristojnosti vlade in ne sodišč. Ujguri tako ne morejo na Kitajsko, kjer jih najverjetneje čakajo resne neprijetnosti, ne v ZDA, v Guantanamu pa tudi ne smejo ostati, saj niso ničesar krivi.

Muntadarju al-Zaidiju, slavnemu metalcu čevlja v Bushevo glavo, se je končno začelo sojenje. Obtožen je napada na tujega voditelja, grozi pa mu najvišja, torej petnajstletna zaporna kazen. Njegovi odvetniki zahtevajo umik obtožb in takojšnjo izpustitev. Al-Zaidi je tudi dejal, da stoji za svojimi dejanji in da se Bushu ne namerava opravičiti. Free al-Zaidi!

Ekvador je v malo več kot enem tednu izgnal že drugega ameriškega diplomata zaradi obtožb o vmešavanju v notranje zadeve države. Zunanji minister Fander Falconi je dal Marku Sullivanu, prvemu tajniku na ameriški ambasadi v Quitu, oseminštirideset ur, da odide iz države. Morda na vse to vplivajo volitve, ki bodo aprila, saj naj bi predsedniku Correi ta dejanja prinesla precej priljubljenosti.



Komentarji
komentiraj >>