Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
MINISTRSKI IZBRIS ZA IZBRIS (3557 bralcev)
Torek, 24. 2. 2009
Nejc M.



Opozicijski poglavar Slovenska demokratska stranka ni zdržala dolgo in le nekaj ur po uradnem začetku izdajanja dopolnilnih odločb izbrisanim vložila prvo interpelacijo. Z očitki, ki še enkrat več zanikajo izbris in ki v vsej svoji kontradiktornosti smešijo predlagateljico interpelacije, se bo morala soočiti notranja ministrica Katarina Kresal.

Opozicijski poglavar Slovenska demokratska stranka ni zdržala dolgo in le nekaj ur po uradnem začetku izdajanja dopolnilnih odločb izbrisanim vložila prvo interpelacijo. Z očitki, ki še enkrat več zanikajo izbris in ki v vsej svoji kontradiktornosti smešijo predlagateljico interpelacije, se bo morala soočiti notranja ministrica Katarina Kresal.

S tem ko kličejo k parlamentarnemu preverjanju ministričine podpore - še preden je ta preživela stoti dan na novem delovnem mestu - so slovenski demokrati postavili enega najhitrejših časov v vlaganju interpelacij. In v vsej svoji hitrosti prelomili obljubo, izhajajoč iz nenapisanega političnega pravila, ki novo postavljeni vladi omogoča trimesečno uvajanje v mirnem parlamentarnem okolju. Če smo povsem dosledni, je obljubo o prizanesljivosti, ki jo je vztrajno ponavljal njen predsednik Janez Janša, lomila že dlje. Ob sistematičnem opravičenem in neupravičenem kritiziranju te in one vladne poteze je bil Janša z medijskim zagotavljanjem, da pravzaprav še ne gre za pravo politiko, videti kot na delu zasačeni tat, ki kriči, da ni kriv.

V tem duhu stopnjevanja kritičnosti in vse glasnejših napovedih o tem, da imajo vodilni opozicionarji Kresalovo na piki, je bilo interpelacijo pričakovati. V stranki je tudi niso zanikali, z glasnim jadikovanjem ob razsodbi ptujskega sodišča, ki je izbrisanemu Aleksandru Todoroviću prisodilo 17 tisoč evrov odškodnine, in svarjenjem, da bo ta primer sprožil plaz podobnih primerov, pa jo celo podzavestno potrjevali.

In ko se je ministrica za notranja zadeve na tiskovni konferenci pohvalila z začetkom izdajanja dopolnilnih odločb izbrisanim, ki so si medtem že uredili svoj status, je ad hoc pred novinarje pohitel tudi Branko Grims, udarna konica SDS-ove več letne gonje proti izbrisanim, ter predlagal ministričino razrešitev. In kaj v opoziciji očitajo Kresalovi?

Katarina Kresal naj bi kot ministrica zlorabila ministrstvo za politične namene. »Za pridobivanje glasov,« je bil preciznejši ex-notranji minister Dragutin Mate na nacionalkinem soočenju s Kresalovo. Že morda, toda če je nujno in edino sprejemljivo izvajanje odločb ustavnega sodišča, ki ga v SDS seveda razumejo po svoje, in pravična politika do marginalnih skupin magnet za glasove, potem bi bila družbena slika Slovenije že nekaj časa lepša in drugačna.

A na žalost ni tako. Tega se zaveda tako Mate kot njegovi strankarski kolegi. In svojo tezo o »političnih namenih« kar sami spodbijajo z naslednjo točko interpelacije, ko pravijo, da ministrica s svojim ravnanjem ignorira referendumsko voljo iz leta 2004. Ta je z veliko večino ob izjemno nizki udeležbi zavrnila tehničen zakon, ki je predvideval ureditev pravic izbrisanih. Da je referendum, ko gre za vprašanje pravic manjšine, sporen in kot tak nekredibilen, je že takrat opozarjalo več pravnih strokovnjakov. Toda v kontekstu pridobivanja glasov je bolj primerno vprašanje, na kakšen način oziroma katere volivce pridobiva vladajoča politika oziroma LDS, ko pa je večina le-teh po mnenju SDS-ovskega tolmačenja rezultatov referenduma proti takšni ureditvi statusa izbrisanih?

Da bo kontradiktornost posameznih točk interpelacije toliko večja, SDS na referendumu predlagani »tehnični zakon« namreč istoveti z zdajšnjim početjem ministrstva in torej v »ne«-tehničnem zakonu vidi tudi »ne«-izdajanje dopolnilnih odločb.

Če že kdo na političnem polju izbrisanih zna ali pa poskuša znati nagovoriti volilno večino, so to slovenski demokrati. Ne nazadnje je bila prav njihova pot na oblast tlakovana tudi na hrbtih izbrisanih. Interpelacije, referendum, astronomske v prepad vodeče odškodnine so bile v predvolilnih mesecih leta 2004 stalnica na dnevnopolitičnem meniju. In česar se Janez Janša in prijatelji priučijo, to Janez Janša in prijatelji vneto ponavljajo. Če so med vladnim mandatom vprašanje izbrisanih odlično skrivali in metode populizma vadili na primeru Strojanovih, ponovni opozicijski čas prinaša oživitev že nekoč videnega.

V zadnji od točk interpelacije se tako omenjajo zloglasne, milijonske odškodnine. Kajpak, v času recesije, splošne obsedenosti s krizo in odpuščanji, se te lepo poklapajo z aktualno politično shemo. »Ogrožen je sistem javnih financ,« nas svarijo v SDS in vnaprej sočustvujejo s klenim slovenstvom, katerega materialni položaj po njihovem ogrožajo »agresorji, prevaranti in špekulanti«. Da je krivico v pravnem redu treba popraviti in da je eden od postulatov prava tudi odškodnina kot satisfakcija, hote pozabljajo. Oziroma jih zanima le in zgolj njena kvantitativna razsežnost.

V interpelaciji je še naprej prisotno vztrajno zanikanje izbrisa oziroma ga s kvazi pravno retoriko in birokratsko šlamparijo SDS opravičuje na najrazličnejše načine. Vsem pa je skupno, da krivdo prelagajo na žrtve izbrisa, ki da niso pravočasno zaprosili za status ali pa so pri tem celo špekulirali in kao čakali na ugoden razplet zapletene družbenopolitične situacije.

Nič novega torej. Minila so štiri leta, ponovno opozicijska SDS pa je ob začetku izdajanja dopolnilnih odločb izbrisanim pograbila prvo priložnost in preko interpelacije notranje ministrice obnovila gonjo proti izbrisanim. Z istimi kvazi argumenti in s še več demagogije, ki preverjeno prinaša glasove.

In druga, vladna stran? Razrešitev ob soglasju koalicije na tem področju ne pride v poštev. Toda delo s tem ni končano. Začetek izdajanja dopolnilnih odločb aktualne vlade ne odrešuje velike soodgovornosti za enega večjih zločinov vse slovenske politike. Prav tako je ne bo tudi konec te zgodbe. Še manj si ministrica Kresalova in vlada za začetek reševanja zgodbe zaslužita pohvale. Po devetnajstih letih, tragičnih usodah več tisoč izbrisanih in sprenevedanju bi bilo kaj takega najmanj cinično.

Skozi interpelacijo zoper notranjo ministrico Katarino Kresal in zlajnane argumente zanjo se je kritično sprehodil Nejc.


Komentarji
komentiraj >>