V tem tednu smo bili priča najezdi doktorjev znanosti. Vzniknili so tako v Ljubljani kot v Mariboru. Prorektorica Univerze v Ljubljani, Julijana Kristl, je 24. februarja promovirala kar deset novih učenjakov. Sedem jih prihaja s Filozofske fakultete, medtem ko trije ordinirajo na Veterinarski fakulteti. Le dva dneva pozneje so na Univerzi v Mariboru imeli fešto, imenovano Rektorjev dan. Tam so v prazničnem zanosu promovirali devet novih doktorjev znanosti. Poleg tega so podelili številne nagrade in priznanja ter verjetno spili kakšen kozarček mariborske žlahtne kapljice. V enem tednu smo pridobili devetnajst čisto novih doktorjev znanosti. Sedaj jih bo treba le še prati s primernimi sredstvi, da ohranijo barve in teksturo.

V Gospodarski zbornici Slovenije so prepričani, da razvoja Evrope ne bo ustavilo nič, kaj šele neka malenkost, kot je svetovna gospodarska kriza. Skandinavski inovacijski magi nas učijo, da je treba investirati sredstva in znanje v tiste sfere, ki jih je mogoče spremeniti v aplikativne projekte. Direktorica Centra za lobiranje na zbornici Alenka Avbelj zato tudi stavi na opevano povezovanje znanja. To bistroumnost je izdavila na dogodku z naslovom Sodelovanje med gospodarstvom in raziskovalno sfero s predstavitvijo aplikativnih projektov za gospodarstvo, ki ga je 25. februarja v Ljubljani organiziral Center za konkurenčnost pri Gospodarski zbornici Slovenije. Izhod iz gospodarske krize je po njenih besedah le v tem, da se znanje vpreže v voz, ki bo dvignil konkurenčnost našega malega gospodarstva. Tega v sedanjem paketu protikriznih ukrepov v primernem deležu skorajda ni zaznati, kar je verjetno odraz aktualnega stanja, meni Avberškova in dodaja, da pa je najboljša socialna politika tista, ki zagotavlja nova delovna mesta.

Glede na podatke, ki jih je objavil statistični urad, smo v naši deželi za raziskovalno-razvojno področje namenili 500,5 milijona evrov, kar predstavlja 1,45 odstotka bruto domačega proizvoda. Na tem področju je redno zaposlenih 14.311 oseb oz. 790 več kot v letu 2006, med njimi je največ raziskovalcev (61,1 odstotka), ki so bili najštevilčnejši v visokošolskem sektorju. Vseeno pa nam manjka okrog 2500 razvojnih inženirjev, še posebej pa ljudi, ki so se pripravljeni povezovati oziroma deliti svoje znanje in aplikativne izkušnje, meni Avberškova.

Kljub skandinavski inovativnosti pa na Finskem straši duh privatizacije šolstva. Obeta se namreč nov zakon o univerzah, ki spreminja univerze v kvazi korporativne entitete. Predlog zakona prinaša razne dobrote, kot je ekonomska produktivnost v vlogi merila univerzitetne uspešnosti in osnove za njeno financiranje. Njam! Nadalje centralizira vzvode odločanja znotraj univerze in uvaja zunanje neakademske elemente v nadzorne odbore. Novost je tudi uvajanje šolnine za tuje študente, kar odpira vrata za situacijo, ko bodo morali vsi študenti plačevati za znanje. Vse to seveda ni preveč pogodu tamkajšnjim študentom. Zato so pred kratkim organizirali demonstracijo, na kateri so opozarjali na katastrofalne posledice novega zakona. Po demonstraciji je skupina stotih študentov kratkomalo zasedla administracijsko poslopje Univerze v Helsinkih in se tam utaborila do jutra. S tem so jasno izrazili zahteve po umiku predloga zakona o univerzah in drugačni reformi, utemeljeni na demokratični perspektivi, ter nestrinjanje z vodstvom Univerze v Helsinkih, ki je pohlevno podprlo predlog novega zakona.

V Mariboru so zbirali materialna sredstva za socialno ogrožene skupine. Študentska organizacija Univerze v Mariboru je med 26. in 28. februarjem izvedla diverzantsko dobrodelno akcijo v templju potrošništva, mariborskem Europarku. Zbirali so sredstva za pomoč Varni hiši in Materinskemu domu Maribor, in sicer v obliki raznih kuhinjskih in higienskih produktov, ki jih lahko mimoidoči kupijo ali celo prinesejo od doma. Namen tega projekta je priskrbeti osnovne življenske potrebščine varovancem, spodbujati dobrodelnost, sočutje do žensk in otrok ter na nek način zmanjšati nasilje nad ženskami in otroci v naši okolici. Poklicali smo Janjo Žohar, ki nam je povedala, kakšen je bil izplen:
//////////////////////////////////////////////////////////////
Mp3 on TMP:/AKTUALNO UREDNISTVO/UNIVERZA/KAJ PA UNIVERZA/izjava.mp3 t= min´ sek´´
VTČ: Prvih par besed v izjavi...
IZTČ: ... Zadnjih nekaj besed v izjavi.
////////////////////////////////////////////////////////////

Metelkova mesto naj bi dobilo novo pridobitev. Trebanjsko podjetje Trimo je organiziralo mednarodni natečaj za študente arhitekture z zvenečim naslovom Trimo Urban Crash, na katerem so iskali arhitekturne ideje za srečevališče, informacijsko točko ali alternativno kulturno prizorišče, ki ga bo Trimo postavil na Metelkovi to poletje. Med 1. novembrom 2008 in 31. januarjem 2009 je prispelo kar 147 natečajnih rešitev iz 17 držav. Slovenske študente, ki so oddali 20 rešitev, so sramotno prehiteli naši zahodni sosedje Italijani s 34 in brača Srbi z 32 oddanimi rešitvami. Drugače so pa natečajne rešitve prihajale tudi iz daljnih dežel, kot so Japonska, Singapur in Bangladeš. Žirija bo zmagovalca izbirala 13. in 14. marca, ko nam bo končno jasno, ali bo bangladeški kotiček na metelkovi zaživel.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Mesec marec je namenjen kulturi in ga bo zaznamoval Festival študentske kulture, v katerem se bo zvrstilo kar 20 večinoma brezplačnih študentskih dogodkov. Festival se bo začel 2. 3. ob 19. uri v Hostlu Celica.

V torek, 3. 3., ob deseti uri se bo v prostorih Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru odvijala okrogla miza z naslovom »Vpliv gospodarske krize na podjetništvo v SV Sloveniji«, ki jo bodo organizirali tamkajšnji študenti.

Bangladeške rešitve za Metekovo iskal Slaviša M.