Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nacionalizem 3D - prvi del (7164 bralcev)
Torek, 10. 3. 2009
Jernej Kaluža



V seriji treh oddaj bomo predstavili tri različne poglede na nacionalizem. V prvi oddaji, ki je bila na sporedu v torek, je predstavljeno delo Liberalni nacionalizem judovske filozofinje Yael Tamir, pogovarjali smo se tudi z zgodovinarjem Jernejem Kosijem. V četrtkovem pogovornem večeru bo naš gost filozof dr. Igor Pribac, naslednji torek pa bomo gostili člana stranke slovenskega naroda in društva Hervardi, Andreja Šiška.

V seriji treh oddaj bomo predstavili tri različne poglede na nacionalizem. V prvi oddaji, ki bo na sporedu danes, bo predstavljeno delo Liberalni nacionalizem judovske filozofinje Yael Tamir, pogovarjali pa se bomo tudi z zgodovinarjem Jernejem Kosijem. V četrtkovem pogovornem večeru bo naš gost filozof dr. Igor Pribac, naslednji torek pa bomo gostili člana stranke slovenskega naroda in društva Hervardi, Andreja Šiška.

Kaj se pravzaprav dogaja z nacionalizmom danes? V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja je bila splošno razširjena domneva, da stojimo na pragu postnacionalnega obdobja. V zadnjih dvajsetih letih pa se je jasno izkazalo, da temu ni tako, feniks nacionalizma je namreč iz pepela ponovno vstal. V današnji družbi, v kateri se postmodernistično mešajo elementi strogega nacionalizma iz devetnajstega stoletja in pojavi novih, postnacionalnih načinov identificiranja posameznikov, je skoraj nemogoče ugotoviti, kdaj bo feniks znova zgorel, še manj pa, če se bo potem spet rodil. Vse te špekulacije pa navsezadnje niti niso tako pomembne, pomembneje je, da je nacionalizem še kako aktualen tukaj in zdaj, med drugim so z njim prepletena tudi številna vprašanja v slovenskem političnem prostoru.

Izraelska filozofinja Yael Tamir, avtorica monografije Liberalni nacionalizem, ki je pred kratkim izšla pri založbi Krtina, se s pojavom nacionalizma ni ukvarjala samo za pisalno mizo. Bila je namreč ena od ustanoviteljic gibanja Mir zdaj, ki si je prizadevalo za spravo med Izraelci in Palestinci, pozneje pa tudi predsednica izraelske organizacije za državljanske pravice ter ministrica za integracijo priseljencev. V svojem političnem delovanju se je tako znašla med dvema ognjema: liberalizmom in v Izraelu prav gotovo neizogibnim nacionalizmom.

Nasploh velja, da se liberalna tradicija s spoštovanjem osebne avtonomije, refleksije in izbire ter nacionalna tradicija, ki poudarja pripadnost, zvestobo in solidarnost, vzajemno izključujeta. Tamirjeva poskuša najti srednjo pot, kjer bi si obe tradiciji medsebojno puščali dovolj življenjskega prostora. Posameznik namreč ni v celoti proizvod obkrožujoče ga kulture in naroda kakor tudi ni popolnoma svoboden ustvarjalec svojega lastnega življenja.

Tamirjeva vzame liberalizem kot predpostavljeno pozitivno teorijo in se v njegovo opravičevanje ne spušča. Hkrati pa predpostavi, da je možen nacionalizem, v katerem so bistveno omejeni elementi poveličevanja lastnega naroda, nestrpnosti in nasilja. Posameznik ima pravico do svobodne izbire, če ta ne krši svobode drugega in tako mu pripada tudi svoboda glede izbire narodne identifikacije. To pa ne pomeni, da je posameznik od tega trenutka naprej prisiljen v striktno sledenje skupnim narodnim vrednotam, pravico ima tako do tega, da jih preustvarja, kakor tudi do tega, da se od naroda oddalji. Za narodni obstoj je tako nujen, a ne zadostni pogoj občutek pripadnosti. In kot je trdil že Ernest Renan, se narod skozi čas ohranja kot vsakodnevni plebiscit.

Iz izbirnega modela narodne identifikacije pa ne sledi, da ima vsak narod nujno pravico do svoje nacionalne države, kakor tudi ne, da morajo vsi pripadniki enega naroda živeti v eni državi, saj je kaj takega, glede na številna narodnostno mešana območja, praktično neuresničljivo. Vsaka država mora zagotoviti pravico do narodne izbire vsem posameznikom, ki živijo na njenem ozemlju. To pa pomeni, da morajo imeti vsi narodi enake možnosti do vključevanja v javno sfero in da mora država zastopati interese vseh državljanov, ne le interesov prevladujočega naroda.

Največji strah nacionalistov, da bi postali manjšina v lastni državi, ponavadi sicer ni upravičen in se uporablja predvsem za emocionalno manipulacijo. Vendar pa je po drugi strani razumljivo, da mora država na nek način omejiti priseljevanje. Za to potezo pa mora ponuditi tudi nekaj v zameno - že obstoječim priseljencem mora podeliti manjšinske pravice, državam, iz katerih zavira ekonomske migracije, pa finančno pomoč.

V tej zvezi je zanimiv nedavni predlog dr. Franceta Bučarja glede določanja slovensko-hrvaške meje v Istri z referendumom. Za osnovo pa naj bi vzeli staro mejo med Avstrijskim cesarstvom in Ogrsko kraljevino. Ideja v osnovi ni napačna in predstavlja resno alternativo mediaciji. Ostajajo pa tudi mnoga odprta vprašanja – kakšen pomen ima pri določanju današnje meje meja iz leta 1914, kako bi državi rešili morebitne pojave narodnih otokov in ali ne bi bilo bolj smiselno pravice narodov reševati z uvedbo manjšinskih pravic na obeh straneh.

Nacionalisti se v politiki ponavadi zanašajo na dva argumenta, ki sta na prvi pogled zelo prepričljiva, v resnici pa teoretično napačna in predvsem zelo nevarna. Prvi je argument o preživetju skupine, ki narodno vprašanje spreminja v vprašanje eksistence. Drugi pa je sklicevanje na poprejšnje narodno trpljenje, ki spodbuja sovraštvo in nezaupanje ter v preteklost zazrto politiko. Tamirjevi se tako zdi neprimerno, da morajo vsi uradni gostje v Izraelu v muzej, ki je posvečen žrtvam holokavsta.

In kaj je tisto, kar potrebuješ, da pokažeš na vse krivice in trpljenje, ki so se narodu zgodili? – Dolgo in slavno narodno zgodovino, ki tvoj narod kaže kot bistveno veličastnejši od sosednjih. Podrobneje smo se o zgodovini in nastanku slovenskega naroda pogovarjali z zgodovinarjem Jernejem Kosijem.









Prva oddaja o nacionalizmu je za nami. Pridružite se nam spet v četrtkovem večernem pogovornem terminu, ko bo naš gost filozof, doktor Igor Pribac.

Oddajo je pripravil Jernej Kaluža


Komentarji
komentiraj >>

Re: Nacionalizem 3D - prvi del
Urosh [12/03/2009]

Kaj nista kar naenkrat dva panterja na strani rš preveč? Saj veste - ni takega pojma kot je =slaba reklama=.
odgovori >>

Re: Nacionalizem 3D - prvi del
slavko [11/03/2009]

odlična oddaja.
odgovori >>

Re: Nacionalizem 3D - prvi del
Kručo [11/03/2009]

Dajte to na net. Bitte, bitte. Ni mi uspelo poslušat prvega dela do konca, džaba ti to.
odgovori >>

    Re: Nacionalizem 3D - prvi del
    nih il' ist spod kandelabra [11/03/2009]
    Dobro utemeljeno v včerajšnji oddaji ... Ampak kaj, ko bodo avtohtonci nad tem samo zamahnili z bejzbolskim kijem - sebi lastno močjo argumentiranja namreč.
    odgovori >>