Torek, 17. 3. 2009
primozv
Primož Vozelj recenzira ploščo hrvaške (danes pol slovenske!) zasedbe VIS Lollobrigida (v celoti!)...
Skoraj eno leto je moralo miniti preden je druga plošča ekipe zbrane okrog Ide Prester, prišla na Radio Študent in v termin Tolpe bumov. Hec je toliko večji, ker je plošča izšla pri slovensko–hrvaški založbi Menart, trenutno pa v bendu VIS Lollobrigida igrajo kar trije Slovenci. Zakaj in kako je možno, da se kaj takega dogaja leta 2008 oziroma 2009, mi ni povsem jasno, a se naj s tem rajši ukvarjajo za to odgovorni. No pa za začetek malce zgodovine. VIS Lollobrigida, krajše Lollobrigida, oziroma včasih Lollobrigida Girls, je glasbeni projekt, ki se vse od začetkov leta 2003 vrti okrog pevke in avtorice glasbe Ide Prester. Sprva dvojec, ki je prepeval na elektro-pop matrice, je že zgodaj pritegnil pozornost založbe Menart, ki je leta 2005 izdala prvenec z naslovom Cartoon Explosion. Kljub temu, da je bila plošča v času izida za lokalne razmere zelo aktualna, prvenec norveške globalne elektro-pop ikone Annie z naslovom Anniemal, je denimo izšel konec leta 2004, Cartoon Explosion, vsaj pri nas ni povzročil opaznejših reakcij poslušalsko-kritiške srenje. Kmalu po tem se je zasedba Lollobrigida kadrovsko reformirala, opustila karaoke pristop ter na oder pripeljala žive inštrumente. Ta odločitev je tudi bistveno vplivala na zvok aktualne plošče Lollobrigida Inc. Zvok skupine se je namreč predvsem po zaslugi električnih kitar iz sladko-lepljivega elektro-popa na prvencu, zavrtel v smer tršega elektro-clasha oziroma na trenutke plesnega disko-punka. Estetika se kljub temu še vedno močno opira pa kinky-pop-kič oziroma trash, besedila (večinoma v materinščini!) pa ostajajo inteligentno-zabavna. To je verjetno tudi najboljša plat plošče Lollobrigida Inc., saj se glasbeno za moj okus preveč naslanja na elektro-clash klišeje, ki so jih do obisti prežvečili že utemeljitelji a la Peaches in denimo na malce drugačen način brazilski CSS.
S svojo drugo ploščo se VIS Lollobrigida z eno nogo provokativno postavlja v mainstream pop, z drugo pa iz alter distance opazuje reakcijo. Problem nastopi v tem, da je lokalna mainstream pop glasbeno-medijska scena (če si sploh zasluži to oznako), tako nezrela, da tovrstno početje neizogibno dobi priokus cinizma. Če je glavna težava balkanskega popa popolna nekredibilnost in infantilnost, bi si želel da ga izvajalci kot je VIS Lollobrigida vsaj nekoliko osmislijo. Denimo tako da se vržejo levu v gobec in se prijavijo na evrovizijski predizbor in tako začnejo rušiti zid med pop in alter sceno. Če sta to lahko storila carja tipa Sebastien Tellier in Laka ter ponosno pristala na samem dnu, to lahko stori tudi kdo drug. O blagodejnih učinkih tovrstnega početja lahko zaenkrat sicer zgolj sanjamo, kot tudi o tem, da bi na prestolu evro-kiča videli junake lokalne alter scene. Splet okoiščin je namreč hotel, da tri petine benda poleg Ide Prester in Shinetza, kitarista benda Pips, Chips & Videoclips, predstavljajo trije Prekmurci, vsi dobro znani iz bendov zbranih okrog združb GBT in PNC. Klaviature igra Kleemar, bobne David Hald iz Sphericube, bass pa psyhopathovec Jernej Šavel.
VIS Lollobrigida bi bila na zahodnih trgih lahko kvaliteten mainstream pop projekt, zaradi specifičnih zahodno balkanskih razmer, pa se tudi pop plošče kot je nocoj obravnavana, obsojene na podzemno distribucijo in životarjenje po malih klubskih odrih. Kako omenjena ekipa funkcionira v živo na malem klubskem odru, bomo lahko že 10. aprila preverila v klubu Zakon na Vrhniki.
Primož Vozelj
Komentarji
komentiraj >>