Dasiravno se imajo skorajda vse države za demokratične – tudi Severna Koreja - in je ta pojem širok in zlorabljen, bi za Slovenijo lahko rekli, da se gre zadnje čase za demokracijo po kmetavzersko. Naj pogledamo najprej v bližnjo preteklost. Medtem ko Slovenijo izseljujejo neke marginalne skupine, skorajda nimamo politikov, ki bi zavzeli trda stališča proti njim. Pri nas je menda demokracija in se to ne spodobi - da bi imel koga za sovražnika. Da sploh ne omenjamo Pahorjevih pogajanj...
Dasiravno se imajo skorajda vse države za demokratične – tudi Severna Koreja - in je ta pojem širok in zlorabljen, bi za Slovenijo lahko rekli, da se gre zadnje čase za demokracijo po kmetavzersko. Naj pogledamo najprej v bližnjo preteklost. Medtem ko Slovenijo izseljujejo neke marginalne skupine, skorajda nimamo politikov, ki bi zavzeli trda stališča proti njim. Pri nas je menda demokracija in se to ne spodobi - da bi imel koga za sovražnika. Da sploh ne omenjamo Pahorjevih pogajanj, ki bi, celo če bi danes obstajal Musollini in bi točno poznal njegove motive, šel z njim barantat.
Lahko vzamemo še izjavo predsednika parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Iva Vajgla ali pa marsi koga drugega, ki so videli početje zavoda 25. junij okoli referenduma kot nekaj »normalnega« znotraj 'demokracije'. In zaradi te demokracije je Vajglov odbor obravnaval Podobnikove blodnje - da bi se izognili referendumu, potem pa so jo dobili po pički od še večjih zblojencev.
Če vzamemo vse pobude za referendume, ki se pojavljajo – od Hrvaške do džamije - in jih mnogi označujejo za ostanek neposredne demokracije ter pomemben element v današnjem sistemu, potem lahko dobimo tudi takšno situacijo. V Atenah so imeli neposredno demokracijo, čeprav so se na Agori vsi drli drug čez drugega in je bilo to daleč od kakšnega resnega ideala, kot si nekateri zamišljajo, kar je Platon dobro vedel. Vendar so v Atenah imeli pravice samo moški in so oni odločali o vseh zadevah za dve tretjini drugih. Pri nas pa je tako sedaj. V imenu referendumov oziroma neposredne demokracije, krdelo budal izsiljuje večino in visoka politika se ukvarja s psihologijo te krdeli – ker pač zbirajo podpise. In to pač je kmetavzarska demokracija.
Če gremo na bolj aktualno ali pa večno aktualno temo: v današnjem časniku Delo lahko na naslovnici preberete: Premier Borut Pahor želi sporazumni odhod, Rupel ne bo odstopil. Čeprav v kabinetu premiera pravijo, da ni več svetovalec, Rupel zaenkrat to zanika. Spomnimo, da je srž spora tokrat bil Ruplovo pismo notranji ministrici Kresalovi, da naj takoj ustavi postopke proti njemu zaradi afere metla, ker da »to se pa že ne spodobi« in gre itak za deskreditacijo njega, tako kot vedno.
Kako si Rupel zamišlja demokracijo, bi lahko opisali morda kakšni ljubitelji absurda, saj se ta nadaljuje s tem, da bo Rupel verjetno končal kot veleposlanik na ministrstvu za zunanje zadeve in bo Žbogar imel težko delo. In če potegnemo analogijo s krdelom budal, ki izsiljujejo z referendumi, potem tukaj pač izsiljuje politik, ki bi moral biti že povsem nepomemben, a očitno nekaj ve, da se ga ne morejo znebiti ali pa so samo prpe. Na koncu se ga bodo znebili tako, da bo zares šel za veleposlanika.
Slovenija je tako ustavna država, da si lahko Rupel dovoli, kar si dovoli, pogajamo s huligani ... v ustavi pa piše tudi to, da je socialna. Kako zelo socialna je, dokazuje včerajšnje odprtje trgovine SOS v Šiški. Za ljudi, ki na mesec zaslužijo manj kot 500 evrov, ponuja cenejše izdelke. Predsednik uprave SOS zadruge Alan Juraković je namreč dejal, da je ob otvoritvi zmanjkalo prijavnic, ki jih morajo ljudje izpolniti za nakup.
Trgovina za enkrat ponuja kruh, testenine, jogurt, mleko, vodo, mineralno vodo, zobno pasto, gel za tuširanje in morda še kakšno malenkost. Te trgovine bodo živele kakopak od tega, kar jim gospodarstvo po nižji ceni ali pa zastonj odstopi. Za enkrat jim očitno še niso veliko odstopili, pomembno pa je tudi, kaj bodo odstopali. Verjetno ne ravno kakovostnih izdelkov; morda one, ki so malo pred rokom zastaranja. In na otvoritvi se je seveda moral znajti vsaj en politik in to je bila nekdanja generalna tožilka in podpredsednica Liberalne demokracije Slovenije Zdenka Cerar. Morda bi si kupila kruh in mleko po nižji ceni, če ne bi zmanjkalo prijavnic.
Ker pa Slovenija očitno ni dovolj socialna država, tudi po mnenju Cerarjeve potrebuje takšne trgovine, da so ljudje še na javnih prostorih evidentno ekonomsko segregirani. In to pač je naša kmetavzarska demokracija. Zakaj pa ne bi država tem, ki so ogroženi, pomagala z dodatnimi 50 evri na mesec? Ali to ne bi bilo demokratično?
Če zaključimo s šalo: najbolje za slovensko demokracijo bi bilo, da postane predsednik major Troha.
ODPOVED: komentar je spisal Urh.
Komentarji
komentiraj >>