Revni milijonar ima vse, kar potrebuje film, da očara Oskarjevo akademijo. Multikulturnost, »best-seller« in portretiranje indijske bede s strani bivših kolonizatorjev. Si lahko človek želi česa lepšega?
Film »Revni milijonar« ima vse, kar potrebuje film, da očara Oskarjevo akademijo. Njegov scenarij bazira na predhodno nagrajeni knjigi Vikasa Swarupa »Q and A«, ki jo je za potrebe filma predelal Simon Beaufroy – siceršnji scenarist filma Do nazga. Beaufroyjev scenarij sta realizirala britanski režiser Danny Boyle (bolj znan po svojem filmu »Trainspotting«) in njegova indijska stanovska kolegica Loveleen Tandan. Multikulturnost, »best-seller« in portretiranje indijske bede s strani bivših kolonizatorjev. Si lahko človek želi česa lepšega?
Doyle nas takoj po uvodnem zapletu prestavi v barvitost in hektičnost Mumbaja - srce bollywoodske produkcije z bivšim portugalskim kolonizatorskim imenom Bombaj -, enega največjih urbanih konglomeratov na svetu z 22.000 prebivalci na kvadratni kilometer, v katerem je več kot polovica ljudi obsojena na življenje v slumih.
Zaskrbljujoča ekonomska realnost sluma je kontrastirana z brezskrbnim otroštvom bratov Jamala in Salima, ki si dneve krajšata predvsem z zajebavanjem policije. V enem izmed spopadov med Alahom in Ramo, v katerem je ubita tudi mama obeh dečkov, se njuna brezskrbnost zaključi, brata pa se tako kot tisoče indijskih sirot podata na pot preživetja. Najprej na smetišče, kmalu pa v roke trgovca z otroki, kjer se jima pridruži tretja članica mušketirske ekipe – bollywoodska »soon to be« lepotica Latika.
Brata lahko kruto odisejado indijskih sirot preživita, ker ima Jamal za brata največji gangsterski potencial v celotnem Mumbaju, ki nateguje vse po vrsti – z največjim veseljem pa ameriške turiste. Težava se seveda pojavi, ko se potencial prelevi v realizacijo in Salim svojemu nasprotniku požene v glavo prvi metek ter začuti draž moči, ki jo prinaša nabasan revolver.
Ker je Jamal že od malega dobil vse, kar si je želel, pa četudi je bilo potrebno za avtogram bollywoodskega zvezdnika Amitaba Bachchana skočiti v greznico, se Jamal po usodnem zapletu poda skozi podobno greznico prevar in zajebov, da najde svojo izgubljeno Latiko. In ne, Jamal še zdaleč noče 20 milijonov rupij, ki jih ponuja šov Lepo je biti milijonar. Sodobni indijski Romeo se na televizijo poda, da bi ponovno našel svojo ljubljeno.
Kako lahko revež, nosilec čaja – chai-wallah, na kvizu Lepo je biti milijonar prileze do 10 milijonov rupij, če temu znesku blizu ne pridejo niti doktorji in ostali ugledni gospodje indijskih visokih kast? Tu se približamo tudi najmočnejši točki filma: zato, ker je vsak odgovor na vprašanje povezan s kruto izkušnjo in bolečo izgubo Jamalovega življenja. Paradoksalno vsaka Jamalova življenjska lekcija pomeni stopničko dlje k novopečenemu indijskemu milijonarju.
Jamal tako postane utelešenje sanj vseh revnih Indijcev, ki z upanjem zrejo v televizijske ekrane. Njegova zgodba kanalizira bolečino celotne države - če ne bo uspelo Jamalu, ne bo uspelo nikomur. Jamalova pot »od siromaka do kralja« je tako popolna, da je morala biti zapisana v zvezdah. Prepričanje vseh v to je tako absolutno, da pravzaprav ni alternative. Jamal je odrešenik sodobnega časa, ki po prestanem križevem potu za razliko od ostalih nagrado prejme že v tostranstvu. Ja, ko odpovejo zvezde, je dobro imeti gangsterskega brata.
Po ponovno kolonizirani Indiji se je z vami sprehodila TisaV
Komentarji
komentiraj >>