Ponedeljek, 19.5. ob 14hUniverzitetni info blok (Nadja N.)
Torek, 20.5. ob 14h: Zvočni zapis s seminarja o študiju v Avstraliji pripravlja Nadja N.
Sreda, 21.5. ob 14h Katja Ž. in Lucija G. se bova pogovarjali s študenti iz ameriškega Bradleja, ki se te dni mudijo na Fakulteti za družbene vede. Izmenjava med študenti obeh univerz bo potekala dve leti, v času le-te bodo študenti sodelovali pri različnih projektih, rezultate pa objavljali v svojih publikacijah.
Četrtek, 15.5. ob 14h Kakšna so po novem pravila za izvajanje študentskih anket o pedagoškem delu učiteljev in sodelavcev na Univerzi v Ljubljani ter kakšno mnenje imajo študenti o tovrstnem ocenjevanju? ( Lucija G. )
Ponedeljek, 19.5. ob 14hUniverzitetni info blok
V preteklem tednu so se študentje spet udeleževali prireditev v okviru Majskih iger in zraven svojih možgančkov razgibali še svoje teleščke. Najbolj množično pa so se seveda udeležili že tradicionalnega Rožnika.
V ponedeljek je Študentska organizacija v Ljubljani objavila razpis za mesto direktorja ŠOU, saj se sedanjemu direktorju Zoretu mandat izteče 1. julija. Kandidati morajo ob prijavi, ki jo morajo poslati v 15 dneh, predložiti vizijo ŠOU, poleg tega morajo imeti slovensko državljanstvo, univerzitetno izobrazbo in najmanj štiri leta delovne dobe na podobnem delovnem mestu. Upajmo, da na ŠOU ne bodo imeli večjih težav pri izbiri novega direktorja, saj so za letos imeli že dovolj težav s študentsko vlado in zborom.
V mestu ob Dravi je v ponedeljek predsednica študentskega parlamenta Študentske organizacije Univerze v Mariboru razpisala nadomestne volitve za študentskega poslanca na Visoki zdravstveni šoli. Do nadomestnih volitev pa bo prišlo zaradi tega, ker je poslanec diplomiral in mu je tako prenehal status in s tem tudi mandat študentskega poslanca. Kandidati lahko kandidature oddajo do 22. maja, volitve pa bodo potekale 2. in 3. junija. Nadomestni poslanec najbrž ne bo mogel opraviti veliko stvari do konca mandata, saj ga bodo volili že skoraj med počitnicami.
Če smo v Ljubljani imeli tržnico, pa so pretekli teden na svoj račun prišli tudi študentje v Mariboru. V torek so se namreč pred Mariborskim otokom odvijali tradicionalni Lampiončki. Namenjeni so športu in druženju študentov, na koncu pa je verjetno sledil vsesplošen žur in kurjenje energije, ki ni bila porabljena na športnih igrah.
Na dan Lampiončkov je na svoji jubilejni, že 50. redni seji, zasedalo tudi Študentsko predsedstvo ŠOUM. Na eni izmed prejšnjih sej so tudi sklenili, da naj ŠOUM izdatneje finančno pomaga organizatorjem. Študentski funkcionarji so torej delavno preživeli tradicionalni praznik študentov Univerze v Mariboru.
V Mariboru pa je dejaven tudi Senat Univerze, ki se je izrekel za vključitev ljubljanske visoke policijsko-varnostne šole pod okrilje mariborske univerze. Sprožili pa so tudi postopek za njeno preoblikovanje v Fakulteto za varnostne vede. Očitno pri nas postaja moda, da se študijski programi daljšajo, medtem ko je v Evropi trend, da se v čim krajšem času pride do čim višje izobrazbe. Torej smo spet na nasprotni poti.
Prejšnji teden se je res veliko dogajalo v Mariboru. Poleg že omenjenih dogodkov so v sredo sodelavci študentskega časopisa Študentski utrip s slavnostno akademijo obeležili desetletnico nepretrganega izhajanja. Študentski utrip je začel izhajati na štirih straneh kot glasilo študentov mariborskih tehniških fakultet, se nato širil po vsebini in obsegu, sedaj pa ga je mogoče brati kot tiskani mesečnik. Vsak dan pa se z aktualnimi novicami pojavlja tudi na internetu (www.utrip.net). Ja, študentje dandanes že več brskajo po internetu, kot berejo navadne časopise.
Nekaj se je premaknilo tudi na Primorskem. Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport, ter Primorska univerza, sta končno podpisala krovno pogodbo o financiranju visokošolske dejavnosti tretje univerze. Proračunski tolarčki bodo torej pritekli v novo univerzo, če bodo porabljeni v prave namene pa lahko le upamo.
Pri denarju se je zataknilo tudi v Ad futuri. Vladna fundacija tudi po sedmih mesecih od zaključka prvega razpisa za dodiplomski in podiplomski študij v tujini še vedno ni izplačala vseh štipendij. Razpon med najvišjo in najnižjo štipendijo je ogromen, saj je prva znašala dobrih 41.000 tolarjev za eno leto študija v tujini, najvišja - podeljena je bila za študij telekomunikacij v ZDA, pa skoraj 4,5 milijona tolarjev.
Po velikih naporih pa je Ad futura sedaj končno dobila tudi svojo prvo direktorico. Nadzorni svet je namreč v petek izmed treh prijavljenih na razpis za direktorja izbral doktorico medicinskih znanosti Lidijo Honzak, ki je kot svetovalka direktorja za področje industrijskega onesnaževanja trenutno sicer zaposlena na Agenciji RS za okolje. Upajmo, da ne namerava hkrati opravljati dveh funkcij, da ne bodo na koncu spet kratke potegnili študentje.
O denarju pa je v soboto razpravljal tudi naš rektor Mencinger. Na predavanju študentom v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, se je namreč ponovno zavzel za uvedbo šolnin za visokošolski študij. Tokrat je predlagal znesek 500 evrov, kar znese približno 115.000 tolarjev na leto. Študij pri nas po njegovem mnenju že sedaj ni brezplačen, saj izredni študentje na leto za študij prispevajo nekaj sto tisoč tolarjev. Ob tem je rektor še opozoril, da bi morali ob uvedbi šolnin študentom omogočiti tudi kredite, denar pa bi kasneje, v nekaj letih, vrnili. Na predavanju je spregovoril še o kreditnem študiju, možnostih za študij v tujini in pasteh odnosa študent-profesor. Kot je znano pa se večina fakultet nič ne pritožuje zaradi izrednih študentov, ki jim prinesejo kar zajetne kupčke denarja v njihove blagajne, pa tudi za profesorje so študentje v veliki meri še vedno samo številke.
V preteklem tednu pa se je pričel tudi EuroTour. To je dvotedenski bilateralni program izmenjave študentov, ki letos poteka med slovenskimi in turškimi študenti. Projekt organizira združenje Management Group, tema o kateri bodo mnenja soočali študentje pa je »Strateško povezovanje slovenskih podjetij s tujimi podjetji«. Da srečanje ne bo preveč suhoparno, pa bodo poskrbeli naši študentje, ki bodo turškim kolegom pokazali naravne in kulturne znamenitosti, pa tudi za kakšno zabavo bodo zagotovo našli čas.
Temu projektu pa se je pridružil tudi projekt International Week. Namen tega projekta je predstaviti Slovenijo tujim študentom, ter okrepiti vezi med študenti iz različnih držav. Management Group je tako v našo deželo povabil študente iz Italije, Nizozemske, Norveške, Švedske, Litve, Poljske, Madžarske in Japonske. Kaže, da postaja Management Group aktiven na področju zbliževanja naših in tujih študentov.
Za konec pa še novica, da je Mednarodni študentski festival Memefest podaljšal rok za oddajo del. Svoje umotvore jim tako lahko pošljete do 20. maja.
S pisanjem današnjega info-bloka, si je noč krajšala Nadja N.
Torek, 20.5. ob 14h: PREDRAG ŠTUDIJ V AVSTRALIJI
V četrtek je na Visoki upravni šoli potekal seminar o študiju v Avstraliji. Organizirala sta ga Veleposlaništvo Avstralije na Dunaju in Služba za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani.
Študij v Avstraliji zveni zanimivo, kar je tudi razlog, da je bila predavalnica polna do zadnjega kotička. Pričakovala sem, da bodo na predstavitvi povedali kaj o študijskih programih, šolninah, možnostih za štipendije in podobnih stvareh. Pa se je izkazalo drugače.
Predstavnica avstralske ambasade je začela s promocijo Avstralije in njene kulture. Nato je povedala kako čudovito naravo ima, ter da je varna, prijazna in moderna država, ki je zelo odprta za tuje študente. Počasi sem se začela počutiti, kot da sem na kakšnem turističnem sejmu, kjer mi poskušajo prodati kak aranžma za Avstralijo.
Nato je končno sledilo nekaj malo bolj konkretnega. V tem delu so nas na kratko seznanili z njihovim šolskim sistemom. Tako kot pri nas, traja tudi tam univerzitetno leto dva semestra. Njihov dodiplomski študij traja od 4 do 6 let, kar je odvisno od smeri študija, prav tako je od smeri študija odvisna tudi dolžina podiplomskega študija, ki se giblje med enim in tremi leti. Poudarili so, da vlada kontrolira kvaliteto univerz, kar skupaj s kreditnim sistemom omogoča prestope med univerzami. Tudi pri nas bi že bil čas, da storijo nekaj v smeri kreditnega sistema ter prehodnosti med fakultetami.
Predstavnico ambasade smo povprašali, kako velike so univerze in koliko študentov povprečno združujejo.
I'd say there's different size of universities. Sizes are smaller than in Europe but there are universities with 40.000 students, for example in Sydney, but there are also universities with 5.000, 10.000 or 15.000 students. It depends, because there are 39 universities in different places and number of students also differs.
Ko so izpostavili, da je študij v Avstraliji cenejši, kot študij v Veliki Britaniji in v ZDA, je stvar postala zanimiva. Študentje v Avstraliji nimajo takšne sreče kot večina med nami, da bi bili deležni šolanja brez šolnin. Šolnine so in to kar precej visoke. Predstavnica ambasade nam je v izjavi glede šolnin povedala sledeče:
It depends of the university. There is a group of eight universities. That's the highest level. The most prestigeous universities and the tuitions are higher and at some faculties it may be lower. Something like 12.000 australian dollars a year. But again it may differ. There may be cheaper and may be more expensive universities.
Povprašali smo jo tudi, kako je s štipendijami za avstralske študente. Ali imajo tako kot pri nas možnost, da od države prejmejo štipendijo?
Yes there is a program. Australian students also pays for their astudies but it's less than for international students and they get support from the government. So, it's not entirely free, but they are supported from the government.
Ko pa so začeli razglabljati o vizah, je večino izmed nas minilo razmišljanje o študiju v Avstraliji. Študentskih viz je več različnih vrst, veljajo pa več kot 3 mesece. S študentsko vizo imaš tudi možnost, da delaš 20 ur na teden. Preden zaprosiš za vizo, se moraš prijaviti na univerzo, postavljajo pa še ogromno drugih zahtev. Med njimi je tudi ta, da moraš opraviti zdravniški pregled in podati potrdilo, da imaš zagotovljena finančna sredstva v višini 1000 avstralskih dolarjev za vsak mesec bivanja v Avstraliji (kar je približno 130 tisoč tolarjev), denar za šolnino in povratno letalsko vozovnico. Vizna politika pa je odvisna tudi od tega, v katero skupino sodi določena država. Države so razdeljene v štiri skupine, kjer ena pomeni najugodnejšo vizno politiko, štiri pa seveda najslabšo. Te skupine se imenujejo Assessment levels, ko pa sem predstavnico povprašala, kaj natančneje to pomeni, pa mi ni hotela podati odgovora in mi dejala, da naj pokličem na njihovo predstavništvo na Dunaju. Očitno imajo v skladu s hierarhijo diplomatskega predstavništva tudi jasno določeno, kaj sme kdo povedati in kaj ne.
Po tej nočni mori o vizni politiki in cenah šolnin sem ugotovila, da nas večina ne bo odšla na študij v Avstralijo. Vse skupaj je precej drago, štipendij univerze podelijo zelo malo, pa še te za nazaj najboljšim v letniku. Smo pa izvedeli, da v Avstraliji študira približno 96.000 tujih študentov, ki prihajajo večinoma iz Singapurja, ZDA, Norveške, Švedske, Nemčije in Velike Britanije.
Nad študijem v Avstraliji je bila na začetku navdušena Nadja N.
Komentarji
komentiraj >>