Sreda, 1. 4. 2009
BIGor
Igor Bašin- BIGor recenzira zadnjo ploščo kalifornijskih psihedelikov Crystal Antlers (v celoti!)
* Multikulturnost in ugodna klima, klubska razvejanost milijonskih urbanih mest in njihovih predmestij in dolga tradicija kontrakulture so le nekateri razlogi, da Kalifornija ostaja valilnica novih svežih in prodornih glasbenih imen. Med aktualnejša sodi glasbeni kolektiv Crystal Antlers iz Los Angelesa, ki je pritegnil pozornost za mejami Kalifornije z lani (v samozaložbi izdanim) EP-jem. Na njem je skupina uspela ujeti svojo vihravost - pravzaprav je producent Ikey Owens, znan kot klaviaturist skupine Mars Volta, uspel izkoristiti nedorečenost Crystal Antlers, ki so se odlepili od ozke rockovske določljivosti.
Ko je bila mala velika plošča uradno reizdana še za čikaško založbo neodvisnega renomeja Touch & Go, je bilo jasno, da je fantom iz skupine Crystal Antlers tlakovana pot z obrobja in iz podtalja v jedro aktualne alter-rockovske produkcije.
Z uradnim dolgometražnim prvencem Tentacles si Crystal Antlers odpirajo še duri evropskih klubov in koncertnih dvoran, ki jih bo skupina v kratkem že drugič (letos) obiskala. Čeprav z njim šele otipava širni glasbeni svet, je naredila pretirano previden korak, previden korak nazaj. Kaotičnost lanskega EP-ja, ki na trenutke zveni kot neukrotljiv hipursko-punkerski vihar, je nadomestil navigiran in detajlno organiziran kaos, ki je s svojo predvidljivostjo izgubil svoje bistvo – prav nič več ni kaotičen. Razgibanost in vihravost Crystal Antlers je postala vse preveč nadzorovana in zdresirana. Kot ukročena divja žival v cirkusu je na varni distanci. Čeprav se zavedamo vseh njenih nevarnosti in ostrih zob, se je prav nič ne bojimo. Celota trinajstih skladb je zavita v togi zvočni plašč, ki subverzivne elemente sprevrača in podreja enoličnemu toku, ki ne butne čez rob in ki ne opraska ušes.
Sekstet Crystal Antlers je še eno ime sodobnega glasbenega untergrunta, ki je spečalo hipijevsko kontrakulturo, punkovsko srboritost, jazzovsko svobodo, rockovsko progresivnost, psihedelično histeričnost. Vendar pa je na albumu-prvencu bila preambiciozna in je vse to podredila zlikani surovosti. Pesmi so izgubile svojo neposrednost, izpostavljene orgle pa so potlačile ves godbeniški cirkus, ki ga na trenutke podpihne le še vreščeča histerija pevčevega glasu. Živost in otipljivost godbe je postavljena za rešetke, pred njo pa stojimo poslušalci, ki si bomo privoščili vseh trinajst skladb z albuma Tentacles
pripravil Igor Bašin BIGor
Komentarji
komentiraj >>