Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

Printer Friendly Page
Zeni Geva!!! (2886 reads)
Friday, 10. 4. 2009
aleš



Aleš Rojc recenzira trdi kitarski hrup japonske kultne zasedbe Zeni Geva na Metelkovi ... (v celoti!)
JAKUZI'S ATTEMPT, FUZZ ORCHESTRA, ZENI GEVA – 9.4. v Menzi pri Koritu

Nedavni noise festival je v metelkovski menzi včeraj dobil dostojno nadaljevanje, četudi sta tako koncert kot obisk tokrat očitno presegla običajne kapacitete čudakov z averzijo do elektronskih odpadkov. Trojna doza bendov je nekako dramaturško, s stopnjevanjem hierarhično popeljala večer do nespornih prvakov, ki so se za marsikoga verjetno že vpisali med kandidate za 'koncert leta', vendar pa določen red in spodoben nastop vseeno terjata, da začnem na začetku, to je pri hrupnem in naspidiranem nastopu italijanskih Fuzz Orcestra, ki so med drugim tudi varovanci nam dobro poznane založbe Bar La Muerte.

Glavna prvina omenjenega tria je predvsem zasluga tehničnih delavcev menze, ki so celotnemu večeru primerno privili gumbe za glasnost do omamljajočih višav. Kompozitorske in improvizatorske veščine tria so namreč pohajkovale nekje za nesporno željo po iskanju neke napovedane prvinskosti, vendar je bil rezultat srednje monoton, česar niso preprečili niti poskusi z nasnetim materialom, katerega namen je – no, vsaj piscu tegale teksta – ostal nejasen. Vseeno pa so Fuzz Orchestra dostojno otvorili večer, in ker je bilo včeraj pač jasno, komu velja pričakovanje obiskovalcev, je tu dovolj reči, da bo Fuzz Orcestra v vlogi kaj več od zgolj uvoda, treba preverjati kdaj drugič.

Sledili so še eni bližnjiki, avstrijski Jakuzi's Attempt, katerih početje je opredeljeno jasneje in bolj konkretno od njihovih predhodnikov. Če so se Fuzz Orchestra zadovoljili s kitarskim bučanjem in tako vsaj povzročili prijetno ščemenje v ušesih, so jakuzijci v gibanje spravili tako svojo muziko kot počasi rastočo maso teles pod odrom, na pričakovanje zadnjih nastopajočih pa je bilo že laže pozabiti. Prvina Jakuzi's Attempt je bila v učinkovitem kombiniranju bučnih rockovskih minimalnih riffov s še bolj bučno digitalno hard core elektroniko, ki je člane benda vmes pognala tudi med publiko. Vse skupaj pa je podpirala očitna razgledanost po pomembnejših underground punk-rock-noise hibridih prejšnjega desetletja, ki ga niso le kolažirali, pač pa tudi smiselno zavili v neko lastno celovitost. Totalni izbruhi kričanja in digitalnega brzenja so tako skozi koherentno formo komadov podali priporočilo za skorajšnje ponovno slišanje.

Malce daljše priprave in očitno tudi bolj specifične tehnične zahteve so nastop zadnjih, na plakatih pa pravzaprav prvih, prevesile v poznejšo uro in posledično tudi primerno zamaknjeno in substancializirano razpoloženje v klubu. Trojica Zeni Geva je ravno kaki dve desetletji stara razturancija eksperimentalnega kitarista KK Nulla, ki je sklenil pretežno elektronske aspiracije svojih drugih projektov odvesti tudi v ta, v mnogočem pravzaprav metalski projekt. A očitno je tu na mestu pripomba, da ko distorzirane kitare primejo v roke prebivalci dežele vzhajajočega hrupa, očitno vsak žanr postane zgolj material za dokončno, nebrzdano, a v resnici kontrolirano in izpiljeno raztelešenje v obliki neskončnih variacij na osnovno temo krika. Zeni Geva po dolgem času nastopajo v prvotni postavi, kar je treba brati kot predvsem ob podpori živahnega in hitrega bobnarja in kričača Tatusya Yoshide, znanega nam iz še ene atraktivne multižanrske zasedbe, The Ruins. Če zanemarimo tehnične težave in posledično krajše prekinitve uradnega dela nastopa, ki pravzaprav ni zares zmotila zdaj že povsem napolnjenega kluba, je kakopak prekratek, a ne kratek nastop držal začeto raven energičnosti praktično skozi ves nastop. Brutalnost, če lahko evropsko razvajeno uho združi svojo izkušnjo Zeni Geve z ogledom nekaterih Takashijevih filmov, v kateri se vloge posameznih članov tria razporejajo ne toliko po dejavnostih kot po aspektih celote zvočnega spektra: virtuozno delo omenjenega bobnarja v stilu zamotanih prehodov hitrejših jazzovskih komadov brez odvečnih trikov, do želodca segajoča basovska osnova repetitirajočih riffov in visokofrekvenčni prispevki drugega kitarista, podani brez umetničenj. Vse skupaj pa je v resnici osnova, od katere Zeni Geva ne bežijo v prefinjenosti starih mačkov, pač pa jih pridržijo prav pri zemlji, iz katere izhajajo: glasno in brezkompromisno distorzirano rajanje onkraj veselja in jeze. Naj je šlo za žaganje, elektronske šume, že skorajda lirične osnove srhljivih melodijic ali za skupinsko prepevanje nečesa, kar utegne imeti izvor v zakladnici japonske folk glasbe, kot v zahtevanem dodatku – Zeni Geva se jih lotijo, sicer že korak stran od psihedelično naravnanih neskončnih repeticij začetnih plat, srhljivo resno.

Na nastopu Jakuzi's Attempt, Fuzz Orchestra in Zeni Geve si je uhlje mastil Aleš Rojc.


Comments
comment >>