Roman je s svojo škandaloznostjo postavljen ob bok Rushdijevim »Satanskim stihom« in karikaturam iz danskega časopisa »Jyllands-Posten« iz leta 2005, pri čemer pa delo Sherry Jones ni niti približno tako blasfemično kot so recimo Satanski stihi. Medtem ko Jonesova o Mohamedu in islamu piše spoštljivo, je Rushdie v svojem romanu, ki ga je stal »fatve« - smrtne obsodbe s strani takratnega iranskega voditelja ajatole Homeinija, eksplicitno namigoval, da gre pri islamu za satanovo in ne za božje delo.
»Dragulj iz Medine« ameriške avtorice Sherry Jones je nase opozoril še pred svojim izidom, saj se ponaša z nazivom »najrazvpitejše knjige leta 2008«. Po drugi strani pa je škandaloznost, ki se je prijela njegovega izida, edini razlog, zakaj o omenjeni knjigi sploh govorimo. Kakovost orisa ljubezenske zgodbe med prerokom Mohamedom in njegovo najljubšo ženo Ajšo za doseženo publiciteto zagotovo ne bi bila dovolj.
Pravzaprav je najboljši del knjige kar njen zaključek, v katerem se boj za nasledstvo zgodi ob še ne dodobra ohlajenem Mohamedovem truplu. Tako Jonesova nakaže kasnejšo veliko delitev znotraj islama: delitev med suniti, ki za prvega kalifa štejejo Abu Bakhra – Ajšinega očeta, in šiiti, ki za legitimnega naslednika Mohameda štejejo Alija, Mohamedovega bratranca in zeta, poročenega z Mohamedovo hčerko Fatimo.
Avtorica romana, ameriška novinarka Sherry Jones, se je po svojih besedah pisanja romana lotila zaradi fascinacije nad življenjsko zgodbo Ajše in zaradi želje po predstavitvi zgodovinskih okoliščin rojstva islama širšemu občinstvu. V svojem trudu po predstavitvi Ajše kot emancipirane in svojeglave bojevnice pa je Jonesova zavila na spolzek teren, saj je takšna zgolj njena površina.
V svojih temeljih je Ajšina zgodba razdeljena na dva dela. Prvi predstavlja Ajšin trud za izpolnitev poroke – torej izgubo nedolžnosti z Mohamedom, druga polovica pa njen obsesivni trud po zanositvi in rojstvu moškega naslednika. Tako je njena bojevniška in revolucionarna narava zvedena nazaj na reproduktivni objekt in je v tem smislu vse prej kot emancipatorna.
Zatorej se je prava revolucija Dragulja iz Medine začela šele z avtoričinim iskanjem založnika, saj si je založba Random House zaradi protestov islamske skupnosti tik pred izidom knjige premislila. Končno se je za izdajo odločila majhna britanska zložba Gibson Square, katere sedež so takoj za tem požgali. Tako je knjiga po nekaj neuspešnih poskusih luč sveta uzrla avgusta 2008, ko jo je izdala srbska založba Beobook. Srbskemu zgledu so počasi sledile še nekatere države vključno s Slovenijo in tržiškimi Učili.
Roman je s svojo škandaloznostjo postavljen ob bok Rushdijevim »Satanskim stihom« in karikaturam iz danskega časopisa »Jyllands-Posten« iz leta 2005, pri čemer pa delo Sherry Jones ni niti približno tako blasfemično kot so recimo Satanski stihi. Medtem ko Jonesova o Mohamedu in islamu piše spoštljivo, je Rushdie v svojem romanu, ki ga je stal »fatve« - smrtne obsodbe s strani takratnega iranskega voditelja ajatole Homeinija -, eksplicitno namigoval, da gre pri islamu za satanovo in ne za božje delo.
Najbolj provokativni elementi romana Dragulj iz Medine so tako predstavljanje Mohamedovih razodetij kot epileptičnih napadov, njegovo prirejanje razodetij lastnim potrebam, predstavitev Mohameda kot pohotnega ženskarja in prikaz rojstva vere kot klasične politične spletke in boja za premoč.
Zaradi obravnavanja omenjenih tematik je roman, ki si v drugačnem kontekstu sploh ne bi prislužil medijske omembe, postal simbol svobode govora in sprožil ponovne polemike o tem, ali v sodobnem svetu še vedno obstajajo teme, o katerih je nevarno pisati. O razmerju med svobodo govora in religijskimi simboli je spregovoril dr. Aleš Črnič iz Fakultete za družbene vede:
Religija potemtakem vsaj v kontekstu svobode govora ne more zasedati mesta »svetega«, kar nas nazorno uči tudi zgodovina:
Več o problematičnem odnosu, ki smo ga razvili do nedotakljivosti islama, pa Črnič:
Zakaj s strani slovenske muslimanske skupnosti ne gre pričakovati burne reakcije in o tem, kako je za mirno sobivanje nujno potrebna džamija, Aleš Črnič:
Dragulj iz Medine je za vas prebrala članica RKHV harema, TisaV
Komentarji
komentiraj >>