Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
(3064 bralcev)
Ponedeljek, 20. 4. 2009



Ciklus predavanj Delavsko-punkerske univerze na temo neumnosti se je pretekli četrtek zaključil s predavanjem »Na glavo obrnjen svet -- "neumnost" v zgodnjemoderni Evropi« zgodovinarja Andreja Kurilla.

DPU POROČILO

Ciklus predavanj Delavsko-punkerske univerze na temo neumnosti se je pretekli četrtek zaključil s predavanjem »Na glavo obrnjen svet -- "neumnost" v zgodnjemoderni Evropi« zgodovinarja Andreja Kurilla.

Gre za obdobje 15. in 16. stoletja, v katerem so vladali ekstremna revščina, epidemije in hierarhično urejeni družbeni red, ki pa so ga od časa do časa prekinili prazniki in festivali, ki so svet, kakor ga je poznala večina ljudi, obrnili na glavo. Predavatelj je poslušalce v obdobje uvedel z nekaj izjemnimi upodobitvami. Slikarji so narobe svet uprizarjali kot deželo, kjer na drevesih raste meso, kjer se prasci sami zakoljejo in spečejo, kakor pri Petru Breuglu, kjer testenine padajo z neba, kjer ni lakote in revščine, ne gospodarjev in ne drugih avtoritet.

Na glavo obrnjenega sveta pa ne najdemo le na upodobitvah slikarjev, temveč tudi v institucionaliziranih praznikih, kjer pride do začasne suspenzije družbenih norm in uveljavljenih pravil. Zgodnjemoderna Evropa je poznala zelo razširjeno institucionalno prakso, ko z blagoslovom vladajočih vladarsko žezlo za kratek čas prevzamejo podrejeni, ko denimo kak navaden capin postane The Lord of Misrule, ki se mu pokoravajo vsi, vključno z veljaki. Takšna družbena praksa se ni omejevala le na ulične praznike, temveč je bila navzoča hkrati tudi v cerkvenih institucijah. Tak je denimo tudi praznik deškega škofa, ko je škofovsko suknjo prevzel mladenič iz nižjega klera, ki se je poslej pustil streči in umivati svojim nadrejenim.

Ključno vprašanje pa seveda je, na kakšen način so prazniki, ko je siceršnji družbeni red postavljen na glavo, vpeti v oblastna razmerja zgodnjemodernih družb. Je njihova funkcija revolucionarna ali, nasprotno, konzervativna. Služijo ohranjanju družbenega reda ali, nasprotno, njegovi odpravi. Težko je reči. Edino, kar je z zgodovinsko gotovostjo mogoče ugotoviti, je to, da so dokončen udarec tem spektaklom zadale državljanske vojne in puritanska revolucija v štiridesetih letih 17. stoletja, ko je bil svet ne le začasno, ampak tudi dejansko vržen s tečajev.

Ta četrtek, 23. aprila, ob 21. uri vas Delavsko-punkerska univerza vabi na Metelkovo, v Klub Gromka na zaključni performans iz tematskega ciklusa Neumnost. Godli in performirali bodo Žoambo Žoet Workestrao!



Komentarji
komentiraj >>