Ponedeljek, 26.5. ob 14hUniverzitetni info blok (Tanja M.)
Torek, 27.5. ob 14h: Kakšne novosti se obetajo študentom računalništva in informatike? Z dekanom FRI se pogovarja Lucija G.
Ponedeljek, 26.5. ob 14hUniverzitetni info blok
Medtem ko v zvezi z gradnjo nove univerzitetne knjižnice na področju arheološkega najdišča zraven Filozofske fakultete ni slišati nič novega, so v Štajerski prestolnici praznovali stoto obletnico Univerzitetne knjižnice Maribor. To ni samo praznik mariborske univerze, temveč vse slovenske znanosti in umetnosti, je povedal predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Boštjan Žekš, ki je spregovoril tudi o razmerah v slovenski znanosti. Meni, da s znanstveniki in raziskovalci v zadnjem desetletju posvečali veliko pozornosti mednarodnim objavam, žal pa pri tem niso dovolj upoštevali kriterija kakovosti. Zato je po številu Slovenija danes med vodilnimi državami znanstvenih objav v mednarodnem strokovnem tisku, po kakovosti teh objav pa na repu.
Mariborska univerzitetna knjižnica, ki je nastala v času najhujših narodnostnih bojev na Štajerskem, ja prerasla najprej v mestno, kasneje pa v državno ustanovo. Slavnostni akademiji ob stoletnici omenjene knjižnice so med drugim prisostvovali tudi udeleženci rektorske konference Alpe-Jadran, predstavniki številnih knjižnic iz Slovenije in tujine ter številni drugi gosti.
Tokratne rektorske konference Alpe-Jadran se je udeležilo približno 30 predstavnikov univerz iz Slovenije, Nemčije, Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške. Prorektor Univerze v Mariboru Željko Knez, je poudaril, da bi rektorska konferenca v prihodnje morala bolj spodbujati kandidiranje za evropska finančna sredstva na področjih zgodovine, raziskovalnih in jezikovnih povezav. Prav tako bi se morala v večji meri zavzemati za pomen regije Alpe-Jadran v okviru Evrope. Po mnenju Kneza te naloge za rektorsko konferenco Alpe-Jadran še vedno ne bi bile dovolj. Priključiti bi jim morali čimbolj odločno sodelovanje pri vzpostavljanju skupnega evropskega raziskovalnega prostora ter povezovanje industrijskega sektorja in raziskovalnih organizacij.
Na Univerzi v Mariboru je potekala konstitutivna seja zaenkrat še triindvajset članskega senata, saj mariborska fakulteta za strojništvo še ni končala postopka izvolitve svojih dveh članov senata. Konstituiranju najvišjega akademskega in strokovnega organa univerze, je sledila še slavnostna predaja rektorskih insignij novemu rektorju Univerze v Mariboru Ivanu Rozmanu.
Novi mariborski rektor je opozoril na nujnost hitrega ukrepanja pri uresničevanju razvojnega programa Univerze v Mariboru in krepitvi njenega ugleda. Napovedal je "pošteno, korektno in do medijev odprto" vodenje mariborske univerze. Zavzemal se bo za evropsko usmerjenost in krepitev njene povezanosti z gospodarstvom, zagovarja tudi večjo avtonomijo članic univerze in jasno opredelitev odgovornosti na vseh ravneh univerze. Podpira tudi čimprejšnjo in popolno depolitizacijo univerze.
Tudi v nadaljevanju današnjega univerzitetnega info bloka se bomo zadrževali na “totemu koncu”. Za začetek malo “biznisa”.
Na seji Študentskega parlamenta Študentske organizacije Univerze v Mariboru so prejšnji teden potrdili predlog o strateškem partnerstvu med Študentsko organizacijo v Mariboru in gospodarsko družbo Gaudeamus. Študentska organizacija v Mariboru bo tako postala 57-odstotni lastnik Gaudeamusa. Dokončna ureditev lastniških razmerij naj bi pomenila zadnji element obsežne reforme Študentske organizacije v Mariboru. V njej so namreč repričani, da je gospodarska družba Gaudeamus perspektivna družba. Potencial širjenja njenih poslovnih dejavnosti je izjemno velik, kar je razvidno iz njenega poslovnega načrta za obdobje od leta 2003 do 2005.
Študentska organizacija Univerze v Mariboru in Študentska organizacija Univerze v Ljubljani sta se odločili, da bosta mesec maj posvetili osveščanju mladih o neprimernosti kajenja. Tako v Mariboru kot v Ljubljani so v akciji, imenovani Ne spuši še ti, pripravili promocijski material, v Mariboru pa so v ta namen na Štuku organizirali zabavo brez cigaret. Na njej so mariborski študenti na pomoč priklicali tako imenovano kadilsko policijo, ki je udeležence opozarjala, naj ne kadijo. Študenti in ostali so v zameno za cigarete bili deležni manjših nagrad. Omenjene aktivnosti predstavljajo le začetek dela pri opozarjanju na negativne posledice kajenja, saj se bodo dejavnosti izvajale skozi vse leto.
Stranka mladih Slovenije pa si je zaželela malo medijske pozornosti, zato nasprotuje uvedbi šolnin na visokošolskem študiju. Menijo namreč, da mora biti univerza dostopna vsem. So tudi mnenja, da je potrebno študente spodbujati za nadaljevanje šolanja na podiplomskem izobraževanju. Mladi Slovenije se sprašujejo v kolikšni meri bi uvedba šolnin prispevala h kvalitetnejšim programom, k bolj enopravnim možnostim vpisa za vse študente ali k večjemu deležu študentov, ki uspešno končajo študij. Mladi Slovenije menijo, da univerza pomanjkanje denarja ne bi smela reševati z uvajanjem šolnin ali povečevanjem vpisa za izredne študente. V nasprotju s tem bi si morala zagotoviti več proračunskih sredstev s strani ministrstva za šolstvo.
Današnji štajersko obarvani info blok je medtem, ko se je že pričenjal dan mladosti, skrbno pripravljala Tanja M. Lucija pa vam obljublja, da v naslednjem info bloku ne bo niti ene novice iz Maribora!
Torek, 27.5. ob 14h: Kakšne novosti se obetajo študentom računalništva in informatike?
Univerza in nasploh izobraževanje sta področji, kjer se spremembe dogajajo zelo, zelo počasi. O tem priča tudi počasnost postopka za spremembo programa študija na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Dekan fakultete, prof. dr. Saša Divjak pojasnjuje:
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 90 (1:45)
Vtoč.: To terja postopek...
Iztoč.:.... je ta stvar morala bit sprejeta na senatu.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Na zadnji seji pred natanko dvema tednoma se je to tudi zgodilo. Zdaj mora prenovljeni program požegnati še Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije, kar pa po besedah dekana FRI ne bi smelo biti problematično glede na vse težke faze, ki jih je program že prestal.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 92 (0:19)
Vtoč.: S tem bomo ujeli...
Iztoč.:.... hitrejš ni šlo.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Počasnost sprememb na univerzi se odraža tudi v dejstvu, da študijski programi še zdaleč ne dohajajo razvoja na posameznih področjih. Na področju računalništva se nemalokrat dogaja, da podjetja zaposlijo posameznike, ki sicer nimajo fakultetne izobrazbe, se pa zato v praksi veliko bolje znajdejo kot tisti z diplomo ali z nekaj letniki računalništva.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 94 (1:13)
Vtoč.: No, te nevarnosti ni...
Iztoč.:....konceptualnemu poznavanju računalništva.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Zanimalo me je tudi, ali in kako se monopolizem računalniških velikanov odraža na sestavi študijskega programa.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 96 (1:05)
Vtoč.: Ja no tukaj ni nobenega problema...
Iztoč.:....v bistvu sploh ne čutmo.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Zato pa na fakulteti toliko bolj občutijo prostorsko stisko. Sam študij računalništva se je na ljubljanski univerzi pričel že leta 1973, najprej kot usmeritev po 2. letniku študija elektrotehnike, od 1982 pa kot samostojni študij. Fakulteta za računalništvo in informatiko je bila ustanovljena 1. januarja 1996 po razcepitvi dotedanje Fakultete za elektrotehniko in računalništvo na dve novi fakulteti, ki si še vedno delita iste prostore kot pred razcepitvijo.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 98 (2:15)
Vtoč.: Meni je predvsem všeč...
Iztoč.:....prostorska stiska dovolj huda.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Poleg prostorske stiske je velik problem omenjene fakultete tudi majhen delež diplomantov v primerjavi s številom študentov, ki se vpišejo v prvi letnik.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 100 (0:49)
Vtoč.: No, lahko rečem da ...
Iztoč.:....nekje na številki 100, 120.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Dekan fakultete zagotavlja, da jim ni vseeno za to, kaj se dogaja z njihovimi študenti.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 102 (0:35)
Vtoč.: Seveda nam ni vseeno...
Iztoč.:....in skuša tudi takim pomagat.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Dekana fakultete za Računalništvo in informatiko, prof. dr. Divjaka, je v današnji univerzi gnjavila Lucija G.
Komentarji
komentiraj >>